Finančni sistem v Sloveniji ostaja stabilen; tveganja ob spremenjenih gospodarskih razmerah povečana

V Banki Slovenije ugotavljamo, da je finančni sistem v letošnjem letu v Sloveniji ostal stabilen. Ob pričakovanem poslabšanju gospodarskih razmer in vztrajanju inflacije na visokih nivojih, na kar ključno vplivajo ruska vojaška agresija ter z njo povezane posledice in negotovosti, pa so sistemska tveganja za finančno stabilnost povečana.

V Banki Slovenije med največja tveganja štejemo (a) makroekonomsko tveganje, (b) kreditno tveganje, (c) tveganja, povezana s trgom nepremičnin in (d) obrestno tveganje. Ob tem odpornost bančnega sistema na morebitno uresničitev tveganj ostaja robustna.

V Banki Slovenije odpornost bančnega sistema podpiramo z makrobonitetno politiko, s katero trenutno naslavljamo predvsem dostopnost posojil, hkrati pa omejujemo prenos tveganj s trga nepremičnin v bančni sistem. V okviru ECB pa z normalizacijo denarne politike prispevamo k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka.

Ključna sistemska tveganja za slovenski bančni sistem

Nadaljevanje ruske vojaške agresije na Ukrajino in z njo povezane posledice predstavljajo največje tveganje za prihodnjo gospodarsko rast. Makroekonomsko tveganje, ki ključno definira okolje, v katerem banke in hranilnice poslujejo, tako ostaja povečano. Visoka inflacija, motnje v trgovinski menjavi in upad zaupanja zaostrujejo makroekonomske razmere. V Banki Slovenije ocenjujemo, da se lahko poslabšane gospodarske razmere prelijejo v finančni sistem. Celo več, z nadaljnjim zaostrovanjem razmer se lahko to tveganje v prihodnje okrepi.

Kazalniki kakovosti kreditnega portfelja so se dodatno izboljšali, vendar ocena kreditnega tveganja tudi v tretjem četrtletju ostaja povečana. Ocenjujemo namreč, da bosta slabšanje makroekonomskih obetov in visoka inflacija negativno vplivala na prihodnje poslovanje in sposobnost odplačevanja dolgov bančnih komitentov.

Z nadaljevanjem visoke rasti cen stanovanjskih nepremičnin in okrepljenim stanovanjskim kreditiranjem ostaja povečano tudi tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin. Ob dodatni pospešitvi kreditiranja s fiksno obrestovanimi dolgoročnimi stanovanjskimi posojili se dodatno povečuje tudi obrestna občutljivost bank. Posledično ostaja ocena obrestnega tveganja povečana, s tendenco dodatnega povečevanja v obdobju do enega leta.

Dohodkovno tveganje, ki že dlje časa ostaja povečano, se postopoma zmanjšuje. Ugodni trendi se kažejo v rasti neto obrestnih prihodkov zaradi večjega kreditiranja in s tem pozitivnih količinskih učinkov; obenem se je zmanjšal tudi skupni negativni doprinos iz naslova cenovnih učinkov. Ob normalizaciji denarne politike lahko pričakujemo dodatne pozitivne učinke na ustvarjanje dohodka bank. Ob tem pa ostaja precej negotovosti glede prihodnjega gibanja potreb po oblikovanju oslabitev in rezervacij, ki bodo pomembno določile poslovanje bank.  

Odpornost bank

Odpornost bančnega sistema in s tem sposobnost absorbiranja negativnih učinkov, ki bi nastali ob uresničitvi sistemskih tveganj, je v segmentu solventnosti in dobičkonosnosti ocenjena kot srednja, v segmentu likvidnosti pa visoka.

Ukrepanje za naslavljanje makroekonomskih tveganj

Ob pričakovanju slabitve gospodarske aktivnosti in nadaljevanja visoke rasti cen življenjskih potrebščin v evrskem območju in tudi v Sloveniji v okviru ECB prilagajamo denarno politiko. Junija smo se tako v okviru Sveta ECB odločili za nadaljevanje normalizacije denarne politike in namero po dvigu ključnih obrestnih mer. Ta se je julija tudi realizirala (dvig za 50 bazičnih točk), sledil pa je še en dvig v septembru (za 75 bazičnih točk). Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka. V Banki Slovenije poudarjamo, da je za zamejitev prekomerne rasti cen nujno tvorno sodelovanje vseh ekonomskih politik, saj pritiske na ponudbeni strani ni mogoče učinkovito naslavljati zgolj z denarno politiko.

Ukrepanje za naslavljanje tveganj v finančnem sistemu

Omenjena tveganja v Banki Slovenije naslavljamo s prilagoditvami makrobonitetnih ukrepov. Njihov namen ni le omejiti čezmerne rasti kreditiranja ter čezmerne izpostavljenosti, temveč tudi povečanje odpornosti bančnega sistema in s tem blažitev finančnih ciklov.

Maja sprejeti Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov tako prinaša spremembe, ki bodo za fizične osebe povečale dostopnost posojil, hkrati pa omejile prenos tveganj s trga nepremičnin v bančni sistem in okrepile odpornost bank ob morebitni realizacij tveganj.

Pregled odzivanja na tako zaostrene razmere v EU prostoru kaže, da je pogosto uporaben odziv krepitev kapitalskih blažilnikov. Njegov namen je povečati odpornost bank in zaščititi bančni sistem pred morebitnimi izgubami, ki so posledica čezmerne rasti kreditiranja. Približno tretjina držav EU je v zadnjih letih okrepila odpornost bančnega sistema z vpeljavo pozitivnega proticikličnega kapitalskega blažilnika v višini med pol in eno odstotno točko. V Sloveniji je trenutno na ravni nič. Odločitev o njegovi spremembi, še zlasti v primeru zaostritve tveganj bo v prihodnjih mesecih odvisna zlasti od gospodarskih razmer, razvoja kreditne aktivnosti in razmer na nepremičninskem trgu.

Slika: Prikaz tveganj in odpornosti

Publikacija Poročilo o finančni stabilnosti, oktober 2022
Predstavitev z novinarske konference
Posnetek novinarske konference