Po ugodni prvi polovici leta se gospodarska aktivnost umirja
V Sloveniji smo v prvi polovici leta beležili visoko rast gospodarske aktivnosti, za tretje četrtletje pa zadnji podatki nakazujejo njeno stagnacijo. V Banki Slovenije ugotavljamo, da takšna gibanja kažejo letno rast BDP v višini okoli 6 %, kar je skladno z našimi pričakovanji iz zadnje napovedi. Inflacija vztraja na visokih nivojih tako v Sloveniji kot v širšem mednarodnem okolju. V teh okoliščinah centralne banke, tudi Evropska centralna banka, nadaljujemo z normalizacijo denarne politike. Svet Evropske centralne banke bo o nadaljnjih korakih odločal še ta mesec.
Potem ko so bila gospodarska gibanja v evrskem območju v prvi polovici leta ugodna, spodbujena predvsem z močnim povpraševanjem po storitvah, zadnji podatki nakazujejo ohlajanje aktivnosti v številnih dejavnostih. Mednarodni denarni sklad je napoved letošnje gospodarske rasti zaradi ugodnega drugega četrtletja zvišal na 3,1 %, za leto 2023 pa znižal na 0,5 %. Napoved spremlja visoka negotovost, povezana zlasti z motnjami v oskrbi s plinom in širšimi posledicami dolgotrajne vojne v Ukrajini.
Tudi v Sloveniji se po izrazito ugodni prvi polovici leta gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju umirja. Razmere v predelovalnih dejavnostih sicer ostajajo ugodnejše od pričakovanj, umirja pa se aktivnost v storitvah in deloma gradbeništvu. Precej nižja kot pred meseci je bila septembra tudi medletna rast realne vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih.
Glede na zadnja gibanja povprečna modelska ocena četrtletne rasti kaže stagnacijo BDP v tretjem četrtletju, kar ob predpostavki podobnih gibanj tudi v zadnjem četrtletju pomeni letno rast okoli 6 %. V Banki Slovenije ugotavljamo, da so takšna gibanja v skladu z našimi pričakovanji v napovedi, objavljeni pred poletjem.
Na trgu dela razmere ostajajo izrazito ugodne. Registrirana brezposelnost je najnižja, odkar so na voljo podatki. Medletna rast števila delovno aktivnih oseb se je v poletnih mesecih sicer upočasnila, a ostala nad dolgoletnim povprečjem. Rast plač ostaja zmerna.
Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se ob visokih uvoznih cenah energentov in surovin povečuje. V prvih osmih mesecih je primanjkljaj na tekočem računu znašal 210 mio EUR, pri čemer je primanjkljaj v blagovni menjavi dosegel 1,6 mrd EUR, v enakem obdobju lani pa je bil milijardo EUR v presežku. K medletni spremembi je približno polovico prispeval večji primanjkljaj v menjavi energentov, pod vplivom visokih cen na svetovnem trgu, med državami pa v veliki meri obrat v blagovni menjavi z Rusijo s presežka v primanjkljaj. Sočasno se storitveni presežek povečuje. Ob ugodni zunanji konkurenčnosti medletna nominalna rast menjave s tujino ostaja izrazito visoka.
Primanjkljaj države se je v enem letu do junija zaradi gospodarske rasti in manjšega obsega izrednih ukrepov zmanjšal na 3,0 % BDP. V prihodnjem letu naj bi se zaradi blaženja posledic visokih cen energentov po ocenah vlade prehodno povečal na 5,0 % BDP.
Inflacije v Sloveniji, podobno kot evrskem območju, vztraja na visokih nivojih in je vse širše osnovana. To nakazuje naraščanje osnovne inflacije (ta izključuje cene energentov in hrane); skoraj 60 % blaga in storitev, zajetih v merjenje osnovne inflacije, je bilo septembra medletno dražjih za več kot 5 %. Visoke pa ostajajo tudi cene energentov in hrane. Še višjo splošno rast cen so septembra blažili vladni ukrepi za pomoč gospodinjstvom, ki znižujejo predvsem cene energentov za ogrevanje. Kljub temu so bile cene energentov medletno višje za več kot četrtino. Vse dražja je hrana, saj se zvišujejo stroški njene proizvodnje, k čemur je dodatno prispevalo sušno poletje v Evropi. Inflacijski dejavniki ostajajo izraziti, saj se še naprej krepijo uvozne cene, zaradi naraščanja vhodnih stroškov pa cene višajo tudi domači proizvajalci.
Zaradi vztrajno visoke inflacije v evrskem območju smo na septembrskem zasedanju Sveta ECB ključne obrestne mere dvignili za 0,75 odstotne točke. Podobno se odzivajo tudi druge svetovne centralne banke, kar je vplivalo na porast netveganih obrestnih mer na denarnem trgu in na nadaljnji porast zahtevanih donosnosti na državne obveznice. Hkrati so med vlagatelji še naprej prisotne skrbi glede upočasnitve gospodarske rasti, zato je volatilnost na finančnih trgih visoka, vrednosti bolj tveganih naložbenih razredov so upadle, medtem ko se vrednost ameriškega dolarja krepi proti večini pomembnejših svetovnih valut.
Slika: Prispevki k inflaciji
Vir: SURS, Eurostat, preračuni Banke Slovenije. Zadnji podatek: september 2022.
Publikacija Polletni pregled gospodarskih in finančnih gibanj je na voljo na povezavi.