V Banki Slovenije ob povečevanju sistemskih tveganj dvigujemo proticiklični kapitalski blažilnik

V Banki Slovenije ugotavljamo, da se zaradi naraščajočih negotovosti v gospodarskem okolju povečujejo sistemska tveganja v slovenskem bančnem sistemu. Podobno kot številne druge države evropskega gospodarskega prostora zato dvigujemo proticiklični blažilnik za izpostavljenosti do Republike Slovenije z 0 % na raven 0,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.

Banke bodo morale za izpostavljenosti do domačega gospodarstva torej v dvanajstih mesecih zagotoviti več kapitala. V Banki Slovenije ocenjujemo, da je slovenski bančni sistem sicer že danes sposoben zahteve proticikličnega blažilnika pokriti z obstoječim kapitalom. V Banki Slovenije smo se za uporabo tega instrumenta odločili zato, ker je prilagodljiv instrument, ki ga lahko spreminjamo skladno z razvojem cikličnih sistemskih tveganj.

Slovensko gospodarstvo je po izhodu iz ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa hitro okrevalo, finančni sektor pa ostaja stabilen. Ob poslabševanju gospodarskih razmer in vztrajanju inflacije na visokih nivojih, na kar ključno vplivajo ruska vojaška agresija ter z njo povezane posledice in negotovosti, pa so sistemska tveganja za finančno stabilnost povečana.

V Banki Slovenije smo se zato odločili, da z dvigom stopnje proticikličnega blažilnika nadaljujemo z ukrepi za povečanje odpornosti slovenskega bančnega sistema in preprečevanje kopičenja cikličnih tveganj v fazi nastanka. Namen ukrepa je, da v primeru materializacije tveganj sprostitev blažilnika zmanjša tveganje, da bi zahteve glede višine regulatornega kapitala omejevale banke pri podeljevanju kreditov. S tem bi bilo bankam omogočeno absorpcija izgub in nadaljnje kreditiranja gospodarstva.

Z dvigom stopnje proticikličnega blažilnika za izpostavljenosti do Republike Slovenije z 0 % na raven 0,5 % bodo banke morale ohranjati višjo kapitalsko ustreznost, kar bo povečalo odpornost bančnega sistema.