Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 11. marca 2014
1.Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2. Svet Banke Slovenije je obravnaval redni mesečni pregled gospodarskih in finančnih gibanj in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, februar 2014 ter Ekonomski odnosi s tujino, december 2013 (http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229 ).
Gospodarske razmere v evrskem območju so se ob koncu lanskega leta izboljšale. Aktivnost je bila večja v osrednjih državah evrskega območja, stabilizirale pa so se tudi razmere v nekaterih perifernih članicah. Zaradi ugodnejših podatkov je Evropska komisija nekoliko zvišala napovedi gospodarske rasti v evrskem območju za leti 2014 in 2015. Še naprej se nižajo napovedi za Rusijo.
Z obsežno revizijo podatkov ob objavi BDP za lansko zadnje četrtletje se je makroekonomska slika Slovenije v zadnjem letu korenito spremenila. Izdatni popravki navzgor kažejo na močnejše in zgodnejše gospodarsko okrevanje od pričakovanj. Četrtletna gospodarska rast se je lani povečevala in v zadnjem četrtletju dosegla 1,2 %, kar je bila ena najvišjih stopenj rasti v EU. Okrevanje tujega povpraševanja v drugi polovici lanskega leta se je odrazilo v rasti industrijske proizvodnje in blagovnega izvoza. Povečevati se je začela tudi dodana vrednost v storitvah zasebnega sektorja, k čemur je ob šibkejšem izvozu storitev prispevalo večje domače trošenje, statistično pa tudi ukrepi proti sivi ekonomiji. Povečano investiranje v opremo in stroje ter proti koncu leta tudi v javno infrastrukturo, je ob rasti industrijske proizvodnje okrepilo uvoz, kar je močno zmanjšalo prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP. Presežek tekočega računa ostaja velik, z okrevanjem domačega povpraševanja pa se pričakuje njegovo zmanjšanje.
Razmere na trgu dela ostajajo neugodne, čeprav dinamika nekaterih kazalnikov nakazuje izboljšanje. Ob visoki registrirani brezposelnosti so tokovi v in iz brezposelnosti močni, pri čemer je pozitivno predvsem povečevanje števila odlivov zaradi zaposlitve. Medletno zmanjševanje števila delovno aktivnih se je decembra skoraj ustavilo. Plače so se proti koncu leta začele zmerno poviševati. Hkrati se je močno upočasnilo zmanjševanje realne mase plač, k čemur je prispeval tudi padec inflacije.
Inflacija se je februarja še znižala. Merjena s HICP je znašala le še 0,2 %, v največji meri zaradi padca cen energentov, znižala pa se je tudi rast cen hrane. Osnovna inflacija je ostala pod povprečjem evrskega območja, kar je predvsem posledica razlik v stopnjah rasti cen industrijskih proizvodov, ki jih v Sloveniji omejuje šibko domače povpraševanje.
Dolg in primanjkljaj države sta se lani povečala predvsem zaradi ukrepov za reševanje bank. Po ocenah Evropske komisije je lani primanjkljaj države znašal 14,9 % BDP in dolg 71,9 % BDP, primanjkljaj pa naj bi se brez upoštevanja ukrepov za reševanje bank letos zmanjšal na 3,3 % BDP. Po objavi rezultatov obremenitvenih testov se je zahtevana donosnost slovenske državne obveznice nižala tudi v začetku marca, od novembra do začetka marca so se pribitki nad referenčnimi nemškimi obveznicami znižali za okoli 160 bazičnih točk in dosegli najnižje vrednosti po novembru 2010. Pozitivni signali iz finančnih trgov sovpadajo z ugodnejšimi mnenji bonitetnih agencij po izvedbi ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema v Sloveniji ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Z nadaljevanjem izvajanja premišljenih ukrepov je potrebno zagotoviti stabilno in vzdržno gospodarsko rast ter krepiti dolgoročni gospodarski potencial, kar bo pomagalo pri izboljšanju ocen državnega dolga s strani bonitetnih agencij. To bi olajšalo dostop države in zasebnega sektorja do finančnih trgov ter utrdilo dostop bank do posojil denarne politike.
Bilanca bančnega sistema se je za razliko od preteklih mesecev januarja povečala kot posledica povečanega zaupanja zasebnega sektorja po objavi rezultatov obremenitvenih testov in dokapitalizaciji bančnega sistema. Poleg rasti vlog države in gospodinjstev so k temu prispevale tudi nadpovprečno višje vloge drugih finančnih organizacij. Opazna je upočasnitev krčenja posojil, do povečanja pa je prišlo pri stanovanjskih posojilih. Banke so nadaljevale s procesom razdolževanja do tujih bank in do Evrosistema.
3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere
Bilanca bančnega sistema se je za razliko od preteklih mesecev januarja povečala, za 186 mio EUR.K temu je prispevala predvsem rast vlog v večini sektorjev. Vloge gospodinjstev so se povečale za 140 mio EUR, kar je delno tudi sezonske narave. Po izvedenih decembrskih ukrepih in pozitivnem mnenju mednarodnih institucij glede sanacije bančnega sistema pa je povečanje vlog gospodinjstev verjetno tudi odraz vrnitve dela sredstev, ki so bila dvignjena iz bančnega sistema v preteklih mesecih. Banke so nadaljevale z zmernim razdolževanjem do tujih bank in do Evrosistema. Posojila nebančnemu sektorju so se januarja, v primerjavi s predhodnimi meseci, minimalno zmanjšala. Pri posojilih gospodinjstvom se nadaljuje zniževanje potrošniških posojil, medtem ko stanovanjska posojila ohranjajo pozitivno rast 1,3%.
V obdobju po septembru 2013, po uvedbi rednega likvidacijskega postopka dveh manjših bank, se nadaljuje zniževanje pasivnih obrestnih mer bank. Dolgoročne obrestne mere za vloge nebančnega sektorja so se od decembra 2012 do januarja letos znižale za 1,6 odstotne točke, od septembra naprej za 0,7 odstotne točke. Pričakujemo, da bo z znižanjem pasivnih obrestnih mer v prihodnje omogočeno tudi postopno zniževanje aktivnih obrestnih mer bank.
Kakovost kreditnega portfelja bank se je po decembrskih prenosih dela slabih terjatev bank na DUTB, izboljšala, kar kaže na ugoden učinek prenosa. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni se je znižal za skoraj 5 odstotnih točk, na 13,4%, vključno z nedonosnimi terjatvami do prebivalstva.
Januarja se je kakovost bančnih naložb, merjeno z deležem terjatev z zamudami nad 90 dni, izboljšala za 0,2 odstotne točke, na 13,2%,
4. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembe in dopolnitve Navodila za izvajanje Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, ki uvaja dodatne zahteve glede poročanja izpostavljenosti do dolžnikov na nivoju posameznega posla in glede poročanja o restrukturiranih izpostavljenostih. Banka Slovenije se z omenjeno spremembo že prilagaja bodoči, na nivoju EU harmonizirani ureditvi poročanja na področju kreditnega tveganja. S tem bo Banka Slovenije pridobila boljši pregled nad ustreznostjo upravljanja s kreditnim tveganjem v bankah, katerega sestavni del je tudi učinkovito sodelovanje v procesih prestrukturiranja zadolženih, a na dolgi rok perspektivnih podjetij. Hkrati se bo povečala ustreznost obravnave komitentov v postopkih restrukturiranja v bančnem sistemu in možnost spremljave teh procesov. Omenjena dopolnitev predstavlja tudi del širše iniciative, v okviru katere želi Banka, s spodbuditvijo procesov prestrukturiranja gospodarstva, prispevati k povečanju gospodarske aktivnosti.
Banke bodo morale izpostavljenosti na nivoju posla poročati prvič za mesec junij 2014, podatke o restrukturiranih izpostavljenostih pa najpozneje za mesec avgust 2014.