V prihodnjem letu nižja rast gospodarske aktivnosti; inflacija bo vztrajala na povišanih nivojih

Po močnem popandemskem okrevanju bo gospodarska rast v letošnjem letu ostala visoka pri 5 %. V prihodnjem letu predvsem zaradi pričakovane občutno nižje rasti zasebne potrošnje in upada zasebnih investicij pričakujemo umiritev gospodarske rasti na 0,8 %. Ta se bo ob predvideni stabilizaciji razmer v letih 2024 in 2025 ponovno okrepila in presegla 2 %. Dinamika gospodarske aktivnosti se bo odrazila tudi na trgu dela. V Banki Slovenije v danes objavljeni napovedi gospodarskih gibanj pričakujemo tudi, da bo rast cen v letih 2023 in 2024 zlasti zaradi višjih prispevkov osnovne inflacije in rasti cen hrane vztrajala krepko nad našim inflacijskim ciljem, v letu 2025 pa naj bi se mu približala.

Po letošnji ugodni gospodarski rasti prihodnje leto umiritev

V letošnjem letu bo gospodarska rast ostala razmeroma visoka pri 5 % in v pomembni meri izhaja iz tehničnega učinka prenosa rasti iz leta 2021, saj se poslabšani makroekonomski obeti v domačem in tujem okolju že odražajo v tekoči rasti znotraj letošnjega leta.

Ključna razloga za napovedano umiritev rasti v prihodnjem letu (na 0,8 %) bosta občutno nižja rast zasebne potrošnje in upad zasebnih investicij. Ob vidnejši umiritvi domačega povpraševanja pričakujemo tudi izrazitejšo upočasnitev uvoza, kar bo po dveh letih ponovno vodilo k pozitivnemu prispevku neto menjave s tujino. Ob upočasnitvi zasebnega trošenja bosta k ohranjanju rasti v pomembni meri prispevala investiranje in potrošnja države.

S predvideno stabilizacijo geopolitičnih razmer, usihanjem pritiskov v dobavnih verigah in umirjanjem uvoznih cen od druge polovice leta 2023 pričakujemo postopno okrevanje gospodarske aktivnosti in približevanje potencialni rasti proizvoda v letih 2024 in 2025, ko naj bi rast BDP znašala 2,4 in 2,3 %.

Dinamika gospodarske aktivnosti se bo odrazila na trgu dela

Rast zaposlenosti bo letos dosegla 2,4 %, v letu 2023 pa se bo znižala na 0,4 % in bo skoraj v celoti izvirala iz učinka prenosa rasti iz leta 2022. Na trgu dela sicer vztrajajo neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delu, na podlagi katerih pričakujemo, da bodo kljub umirjanju gospodarske aktivnosti delodajalci nenaklonjeni odpuščanju delavcev, hkrati pa bo nadaljnje pomanjkanje delavcev omejevalo hitrejšo rast zaposlenosti v letih 2024 in 2025, ko bo ta znašala 0,8 % in 0,7 %. Neskladja na trgu dela se prav tako odražajo v napovedi rasti sredstev na zaposlenega, ki upošteva dogovorjene uskladitve plač v javnem sektorju in dvig minimalne plače, skladen z napovedjo inflacije. Napovedana nominalna rast sredstev na zaposlenega bo v letu 2022 dosegla 4,3 %, 6,4 % v letu 2023 ter 4,9 % oziroma 4,0 % v letih 2024 in 2025.

Inflacija bo vztrajala nad inflacijskim ciljem

Kljub pričakovanemu umirjanju gospodarske aktivnosti in ukrepom za zajezitev rasti cen energentov bo rast cen v letih 2022 in 2023 vztrajala krepko nad našim inflacijskim ciljem (okoli 2 %) zlasti zaradi višjih prispevkov osnovne inflacije in rasti cen hrane. To je posledica vse bolj široke osnovanosti inflacije, ki izhaja iz okrepljenega prenosa visokih cen energentov v druge cenovne skupine, rasti plač, vztrajanja stroškovnih pritiskov v proizvodnih verigah in dejavnikov povpraševanja.

Na podlagi teh dejavnikov lahko občutnejše umirjanje inflacije pričakujemo od druge polovice leta 2023, skladno z umirjanjem uvoznih cen in učinkov ukrepov denarne politike. Glede na napovedi bo povprečna inflacija v letu 2022 znašala 9,3 %, 6,8 % v letu 2023 ter se v letih 2024 in 2025 znižala na 4,2 % oziroma 2,3 %.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, december 2022
Prezentacija