V zadnjem lanskem četrtletju nadaljevanje šibkejše gospodarske aktivnosti
V evrskem območju so v lanskem zadnjem četrtletju prevladovali znaki šibkejše gospodarske aktivnosti, pri čemer se obeti za letošnje leto izboljšujejo. Podobno se je tudi slovensko gospodarstvo soočalo z oteženim zunanjim okoljem, domače povpraševanje pa je ostalo solidno. Na trgu dela zaposlenost ostaja zgodovinsko visoka. Inflacija ostaja visoka, na kar v zadnjih mesecih vse bolj vpliva rast cen storitev.
V evrskem območju so v lanskem zadnjem četrtletju prevladovali znaki šibkejše gospodarske aktivnosti, z dvigom zaupanja v decembru pa so postali obeti za začetek letošnjega leta ugodnejši. Januarska napoved Svetovne banke podobno kot ECB predvideva ohladitev oziroma stagnacijo gospodarske rasti evrskega območja v letošnjem letu, prihodnje leto pa naj bi se okrepila za 1,6 %. Krepitev inflacije se je decembra zaradi znižanega prispevka cen energentov prekinila, vendar je ta še naprej presegala 9 %.
Zaradi vztrajno visoke inflacije smo pomembnejše centralne banke nadaljevale z dvigi ključnih obrestnih mer, hkrati pa smo izrazile namero po njihovem nadaljnjem dvigu. To se odraža tudi na finančnih trgih, ki pričakujejo v naslednjih mesecih še nekaj dvigov ključnih obrestnih mer ECB. Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je ob tem poudaril, da je namera o nadaljnjem dvigu ključnih obrestnih mer za 50 b. t. na nadaljnjih dveh sejah ustrezen odgovor na aktualna inflacijska gibanja in pričakovanja. V zadnjih treh mesecih se je razpoloženje med vlagatelji glede bolj tveganih naložb ob vztrajanju globalne gospodarske rasti in mili zimi v Evropi ter odpiranju kitajskega gospodarstva nekoliko izboljšalo, kar je vplivalo na rast vrednosti tovrstnih naložb.
V domačem gospodarstvu se je izvozni sektor soočal z oteženim zunanjim okoljem. Predvsem v energetiki in predelovalnih dejavnostih so se soočali z negotovostmi v mednarodnem okolju in močnimi stroškovnimi pritiski. Domače povpraševanje je po naših ocenah ostalo solidno, gospodarska klima se je izboljšala v celotnem gospodarstvu. Kratkoročne modelske ocene kažejo 0,1-odstotno četrtletno rast BDP, kar ob trenutno objavljeni četrtletni dinamiki pomeni 4,7-odstotno letno rast BDP v letu 2022.
Razmere za izvozni del gospodarstva so se proti koncu leta poslabšale, so pa začeli popuščati izrazito močni inflacijski pritiski v mednarodni menjavi. Nominalna medletna rast blagovnega izvoza se je tako umirila na 11,7 %, ob upoštevanju cen pa je bil izvoz realno celo manjši kot pred letom. Šibkejše je bilo predvsem povpraševanje na trgih EU, manj intenzivna je bila s 17,2 % tudi nominalna rast blagovnega uvoza, deloma zaradi padca rasti uvoznih cen na 14,3 %, kar je za 15,9 odstotne točke manj v primerjavi z majskim vrhom.
Na trgu dela zaposlenost ostaja zgodovinsko visoka, brezposelnost pa se je decembra zaradi sezonskih učinkov povečala, a je bila v povprečju leta za 23,8 % nižja kot leto poprej. Glede na anketne podatke bodo razmere ostale podobne tudi v prvi polovici letošnjega leta. Ob visoki inflaciji, tesnosti na trgu dela ter dvigu minimalne plače in povišanjih plač v javnem sektorju se bodo plačni pritiski letos stopnjevali, kar bo značilno tudi za evrsko območje.
Inflacija je decembra z 10,8 % ostala visoka. K temu je bistveno prispevala rast cen storitev, medtem ko se je rast cen energentov zaradi cenejših goriv in vladnih ukrepov nekoliko umirila. Domače povpraševanje ostaja solidno, kar omogoča prenos višjih vhodnih stroškov v končne cene za potrošnike.
Javnofinančni položaj se je lani v zadnjih mesecih poslabšal, letos pa naj bi se primanjkljaj poglobil predvsem zaradi ukrepov, povezanih z blaženjem energetske krize. Dolg države, merjen kot delež BDP, se je lani nadalje zniževal in konec septembra znašal 72,3 %.
Slika: Delovno aktivni in brezposelni
Vir: SURS, preračuni in desezoniranje Banke Slovenije.
Zadnji podatek: registrirano brezposelni – december 2022, delovno aktivni – november 2022.
Podrobnosti v publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj, januar 2023.