Odziv Banke Slovenije na poziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V Banki Slovenije od uvedbe makrobonitetnega ukrepa novembra 2019 ves čas spremljamo ključne parametre, ki vplivajo na njegovo učinkovanje. Makrobonitetni ukrep po potrebi tudi prilagajamo in dopolnjujemo z drugimi ukrepi.

Ukrep smo tako nazadnje prilagodil maja lani, ko smo spremenili pogoje odobravanja izjem z dvema ključnima poudarkoma:

-  Od julija lani je možno kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ 10 % poslov. Iz podatkov bank je razvidno, da so v zadnjem obdobju pri stanovanjskem kreditiranju izkoristile le 2,4 % izjem (od dovoljenih 10 %).
-  Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, so izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva.

Zadnji, januarski dvig minimalne plače na pobudo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je prenesel v Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki ga je sprejel Državni zbor RS. S tem se poviša tudi znesek, ki mora v skladu z obstoječimi pogoji Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva ostati kreditojemalcu na računu po odplačilu mesečne anuitete. Obstoječi makrobonitetni ukrep torej ščititi kreditojemalca pred mesečno obremenitvijo, ki bi presegla zakonsko določen minimalni znesek, potreben za preživetje. Ob tem dodajamo, da se, če upoštevamo daljšo časovno obdobje, poleg minimalne plače povečuje tudi splošna raven plač, kar povečuje kreditno sposobnost tudi ostalih kreditojemalcev. Po zadnjih podatkih je zato rast stanovanjskega kreditiranja relativno visoka in medletno znaša 10,5 %.

V Banki Slovenije bomo zato v skladu z dosedanjo prakso dodatno okrepili dialog s pristojnimi institucijami, da se poišče rešitev, ki bo primerna za kreditojemalce, ki kredit najemajo, in tudi za tiste, ki kredita niso zmožni odplačati.