V začetku leta nadaljevanje gospodarskih gibanj iz zadnjega lanskega četrtletja, ko smo beležili zmerno rast
V začetku leta so se v Sloveniji, podobno kot v evrskem območju, nadaljevala gospodarska gibanja iz zadnjega lanskega četrtletja, ko smo dosegli zmerno rast. To se odraža tudi na trgu dela, kjer smo beležili zgodovinsko visoke ravni zaposlenosti in nizke ravni brezposelnosti. Inflacija se v zadnjih mesecih nekoliko umirja, vendar ostaja na visokih nivojih, visoka ostaja tudi osnovna inflacija.
V evrskem območju se po zmerni rasti BDP v lanskem zadnjem četrtletju (1,9 % medletno) tudi v začetku letošnjega leta nadaljujejo ugodna gibanja. Sestavljeni kazalnik nabavnikov (PMI) je prešel v območje rasti, vrednost kazalnika gospodarske klime pa se je ohranila nad povprečjem lanskega zadnjega četrtletja. Ker so lanska gospodarska gibanja presegla pričakovanja, je Evropska komisija napoved letošnje rasti BDP zvišala na 0,9 %. Evrska inflacija se je po prvih ocenah februarja znižala na 8,5 %, k čemur so prispevale predvsem nižje cene energentov. Nasprotno se rast cen hrane in osnovna inflacija še naprej krepita. Evropska komisija je napoved povprečne letošnje inflacije znižala s 6,1 % na 5,6 %.
Zaradi vztrajno visoke osnovne inflacije smo pomembnejše centralne banke nadaljevale z dvigi ključnih obrestnih mer, pri čemer so se tržna pričakovanja glede nadaljnjih dvigov v Evrosistemu in ZDA zvišala. To je vplivalo na porast zahtevanih donosnosti državnih obveznic, medtem ko so vrednosti bolj tveganih naložb ob nepričakovano robustni gospodarski aktivnosti, tudi zaradi mile zime v Evropi in odpiranja kitajskega gospodarstva, večinoma nadaljevale z rastjo.
Glede na vztrajanje inflacijskih pritiskov so člani Sveta ECB na zadnji monetarni seji izrazili pričakovanje, da bodo obrestne mere na marčevski seji ponovno dvignili za 50 bazičnih točk. "Moja pričakovanja so, da bodo marčevskemu povišanju sledila dodatna povišanja, in sicer vse do doseganja ravni, ki bo zadoščala za vrnitev na pot k uresničitvi našega cilja 2 % inflacije," je ob tem poudaril guverner Boštjan Vasle.
V Sloveniji je medletna rast BDP v lanskem zadnjem četrtletju ostala pozitivna, 0,2-odstotna. Tudi v začetku leta so anketni kazalniki zaupanja v skupinah dejavnosti, vezanih pretežno na domači trg, ostali na visokih ravneh, ohranila pa se je tudi medletna rast skupne realne vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih. V slabšem položaju so predelovalne dejavnosti, kjer podjetja po precejšnjem padcu dodane vrednosti v lanskem zadnjem četrtletju tudi trenutno povpraševanje ocenjujejo kot šibko.
Na trgu dela je raven zaposlenosti zgodovinsko visoka, medletna rast števila delovno aktivnih pa nad dolgoletnim povprečjem. Obenem se ponudba razpoložljivih delavcev na domačem trgu dela še naprej zmanjšuje, zato podjetja povečujejo obseg zaposlovanja tujcev. Desezonirano število brezposelnih oseb je februarja doseglo novo najnižjo vrednost, trend zniževanja pa bi se po naših ocenah lahko nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih. Decembra lani se je krepitev medletne nominalne rasti povprečne bruto plače prekinila, rast pa je bila s 4,6 % kljub temu višja od dolgoletnega in lanskega povprečja (2,8 %). Tveganja za krepitev plačnih pritiskov ostajajo visoka.
Tekoči račun plačilne bilance je bil lani ob visoki rasti uvoznih cen in močnem domačem povpraševanju v primanjkljaju. Znašal je 450 mio EUR, medtem ko je bil leta 2021 dosežen presežek v višini 2,0 mrd EUR. Dobra polovica spremembe v saldu je izhajala iz poslabšanja pogojev menjave, preostanek pa je bil pretežno posledica večjega količinskega uvoza blaga v primerjavi z izvozom. Po drugi strani smo dosegli visok presežek v nominalni menjavi storitev.
Inflacija se je v Sloveniji februarja znižala na 9,4 %, k čemur so prispevali predvsem cenejši energenti, osnovna inflacija pa je vztrajala na ravni nad 7,0 %, kar je oboje nad povprečjem evrskega območja. Rast cen energentov se je ob zamejenih cenah elektrike in plina ter cenejših gorivih umirila na 7,7 %, a prek višjih stroškov še vedno poganja rast cen neenergetskega dela košarice dobrin. Največ, 3,8 o. t., so tokrat k inflaciji prispevale višje cene hrane, pri čemer izstopajo podražitve nekaterih osnovnih prehranskih izdelkov.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v enem letu do letošnjega januarja znašal 2,7 % BDP. Javnofinančna gibanja v zadnjih mesecih zaznamuje umirjanje medletne rasti prihodkov, kar je odraz zmernejše rasti potrošnje gospodinjstev in znižanja nekaterih davčnih obremenitev. Skupnih prihodkov je bilo medletno celo manj, saj je lani januarja Slovenija prejela sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, letos pa še ne. Medletno manj je bilo januarja tudi odhodkov, k čemur je med drugim prispeval manjši obseg odhodkov za blaženje epidemije.
Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, marec 2023 je na voljo na povezavi.