Stabilnost slovenskega bančnega sistema

Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval gradivo Stabilnost slovenskega bančnega sistema, januar 2014 in ga sprejel.

Razvoj sistemskih tveganj v slovenskem bančnem sistemu je bil v letu 2013 pod vplivom nadaljevanja gospodarske recesije in močnega krčenja finančnega posredništva. Oba dejavnika ostajata močno prepletena zaradi visoke zadolženosti podjetij in odvisnosti njihovega okrevanja od pridobivanja virov za investicije pri bankah. Razdolževanje bank v tujini pomeni tudi omejene možnosti za spreminjanje strukture financiranja podjetij. Ta ostajajo relativno visoko zadolžena, kljub neto odplačevanju posojil v preteklem letu.

Ohranjanje visoke zadolženosti podjetij glede na lastniški kapital ne izboljšuje njihove kreditne sposobnosti, kar jih sili v dodatno dezinvestiranje, oziroma v zadržanost pri novih investicijah. Relativno večja občutljivost podjetij na finančno krizo je posledica visoke odvisnosti od dolžniškega oz. posojilnega financiranja prek bank in relativno nizkega deleža lastniškega kapitala. Amplituda finančnega cikla je zato precej večja od amplitude poslovnega cikla ter ima močnejše negativne posledice na gospodarsko aktivnost kot to opažamo v nekaterih primerljivih ekonomijah. Šele povečan obseg kapitala v podjetjih ter znižanje odvisnosti od prevladujočega posojilnega financiranja pri bankah bo znižala njihovo občutljivost na trajanje finančne krize. Na podlagi izvedene ocene zadolženosti podjetij ugotavljamo relativno visoko skoncentriranost zadolženosti znotraj posameznih dejavnosti, hkrati pa se je s trajanjem finančne krize problem prezadolženosti podjetij pokazal tudi v dejavnostih, ki veljajo za ciklično manj občutljive. Da bi podjetja znižala relativno zadolženost na raven najuspešnejših podjetij v svoji dejavnosti t.j. tistih z nadpovprečno dodano vrednostjo, bi morala povečati vrednost kapitala za okoli 5 mrd EUR. Vendar je proces popravljanja strukture bilanc podjetij in bank vzajemen, v sektorju podjetij poteka tem počasneje čim hitreje se odvija v bančnem sektorju prek neto odplačila dolgov do tujine.

Znižanje ravni zadolženosti podjetij ne omogoča le dokapitalizacija podjetij. K temu bo lahko prispevala tudi zamenjava dolga za kapital v skladu z veljavno zakonodajo, kapital podjetij pa se lahko poveča tudi s povečanjem tržne vrednosti kapitala ob gospodarski rasti. Poleg finančnega prestrukturiranja podjetij je potrebno tudi odgovorno lastniško prestrukturiranje podjetij in poslovno prestrukturiranje z ustreznimi poslovnimi modeli, ki bodo prispevali k večji dodani vrednosti slovenskih podjetij.

Sektor gospodinjstev kljub dolgotrajni krizi in njenem vplivu na poslabševanje življenjskega standarda ostaja med najmanj tveganimi naložbami bank. Gospodinjstva predstavljajo tudi sektor, ki je z racionalnim odnosom do zadolževanja v času visoke konjunkture ohranil stopnjo zadolženosti, ki je za polovico nižja kot v povprečju evroobmočja. Kot eden redkih sektorjev s pozitivno neto finančno pozicijo lahko s povpraševanjem pomembno prispeva h gospodarskem okrevanju.

Negativna gospodarska rast je prispevala k nadaljnjemu poslabševanju kakovosti naložb bank. Kreditno tveganje se je po opravljenih pregledih kakovosti portfeljev bank in prenosih nedonosnih terjatev dveh največjih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v decembru znižalo. Kljub temu pa še naprej obstaja tveganje ponovnega poslabšanja kakovosti bančnih naložb v primeru nadaljevanja gospodarskega zastoja.

Po že opravljenih dokapitalizacijah bank v decembru in po realizaciji vseh ukrepov prestrukturiranj in dokapitalizacij predvidenih tudi za ostale banke do sredine 2014, se bo kapitalska ustreznost bank zvišala. Dodatna preskrbljenost bank s kapitalom daje dobro osnovo za večje kreditiranje tistih podjetij, ki izkazujejo zdravo kreditno sposobnost in imajo perspektivne poslovne modele ter hkrati tudi osnovo za razreševanje ostalega dela slabega portfelja bank, ki še ni bil prenesen na DUBT. Z višjo kapitalsko ustreznostjo bančnega sistema se znižujejo razlogi za zniževanje kreditne aktivnosti kot vzvoda za povečevanje količnika kapitalske ustreznosti.

Zaradi visokega deleža nedonosnih terjatev v bankah in krčenja posojilne aktivnosti se je lani povečalo dohodkovno tveganje v bankah. Višje dohodkovno tveganje v bankah se je pokazalo v vztrajnem zniževanju neto obrestnih prihodkov, znižanju neto neobrestnih prihodkov ter močnem povečanju stroškov oslabitev in rezervacij. V decembru izvedeni prenosi nedonosnih terjatev na DUTB po vrednostih nižjih od knjigovodske vrednosti, so pomenile dodatno izkazane izgube z negativnim učinkom na kapital. Izgubo bank v letu 2013 so decembra močno povečala tudi knjiženja dodatnih oslabitev izhajajočih iz pregleda kakovosti portfelja. Po štirih letih izgube v bančnem sistemu, bo leto 2014 pomembno z vidika sposobnosti bank prilagoditi poslovne modele na način, da bodo zagotavljali pozitivno poslovanje in notranje generiranje kapitala. Kriza potrjuje, da prekomerno financiranje bank z viri pridobljenimi na grosističnih finančnih trgih povečuje občutljivost bank na hitro spreminjajoče se pogoje na mednarodnih finančnih trgih in da je rast poslovanja bank pogojena tudi z zmožnostjo povečevanja avtonomnih virov, s tem pa bolj stabilnega razmerja med posojili in vlogami.

Po izvedenih stresnih testih in takojšnjih ukrepih države in Banke Slovenije za povečanje stabilnosti bank, se je tveganje refinanciranja bank na grosističnih trgih sicer znižalo in pričakovati je lajšanje pogojev za njihov ponovni dostop do virov v tujini. Banke v kratkem roku niso obremenjene z visokim tveganjem refinanciranja, saj so velik del dolga do tujine že odplačale. Večje potrebe po refinanciranju bank bodo na prehodu iz leta 2014 v leto 2015, ko bo bankam zapadlo 3,3 mlrd EUR obveznosti iz naslova dolgoročnega refinanciranja pri ESCB, ki pa jih banke nameravajo deloma predčasno poplačati že v prvem delu leta 2014.

Razvoj sistemskih tveganj v bančnem sistemu ostaja negotov, kljub učinkovitemu začetku sanacije bank v decembru 2013 v skladu z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Proces krčenja finančnega posredništva bank je močno odvisen od okrevanja gospodarstva in uspešnosti prilagoditve strukture financiranja bank, ki se bo nadaljevalo tudi v letu 2014. Slednje se mora odraziti v nadaljnjem zmanjšanju odvisnosti od kratkoročnega in nestabilnega financiranja na mednarodnih finančnih trgih ter nadaljnjem povečevanju dela financiranja z avtonomnimi in dolgoročnejšimi viri. Leto 2014 bo odločilno za banke, ki so vstopile v sanacijski proces, da prilagodijo svoje poslovne modele novim pogojem poslovanja, ki jim bodo zagotavljali pozitivni poslovni rezultat ter zadostno sposobnost notranjega generiranja kapitala. Izboljšana učinkovitost poslovanja bank se mora odraziti v zvišanju neto obrestne marže, ki bo zagotavljala ustrezen donos na vloženi kapital ter ustrezno ovrednotenje prevzetih tveganj. Ker teh prilagoditev ne bodo sposobne izvesti vse banke na relativno zasičenem bančnem trgu, ki ne omogoča enakih stopenj rasti kot pred krizo, je nadaljnja konsolidacija bančnega sistema nujna. 

Celotno gradivo je objavljeno v poglavju Publikacije in raziskave.