Prevzemanje evra v času visoke inflacije: primer Hrvaške

S prevzemom evra je Hrvaška 1. januarja letos postala najnovejša, 20. članica evrskega območja. Gre za prvo širitev od leta 2015, ko se je evrskemu območju pridružila Litva. Vsaka država mora pred sprejetjem evra poleg zagotavljanja institucionalne neodvisnosti centralne banke izpolniti ekonomske kriterije, in sicer visoko stopnjo stabilnosti cen, zdrave javne finance, stabilen devizni tečaj in konvergenco dolgoročnih obrestnih mer. Okoliščine, v katerih je Hrvaška vstopala v evrsko območje, so bile zahtevne. Med drugim so jih zaznamovali kriza povezana s COVID-19, ruska vojaška agresija v Ukrajini in posledično visoka inflacija.

V Banki Slovenije smo gostili Borisa Vujčića, guvernerja hrvaške centralne banke, ki je na svojem predavanju predstavil proces priprave Hrvaške na prevzem skupne evrske valute. Med drugim se je dotaknil tem, kot so:

• proces prevzemanja evra – nekoč in danes,
• izzivi v povezavi z visoko inflacijo,
• prednosti prevzemanja evra za majhno državo članico EU.

Dogodek je z uvodnim nagovorom začel guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Sledilo je predavanje guvernerja hrvaške centralne banke (Hrvatska narodna banka) Borisa Vujčića.

Nagovor guvernerja Boštjana Vasleta
Predstavitev guvernerja hrvaške centralne banke Borisa Vujčića
Posnetek predavanja (YouTube)