Plače članov izrednih uprav Probanke in Factor banke
Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja je Banka Slovenije z odločbo zavrnila dostop do podatkov iz pogodb o zaposlitvi s člani izrednih uprav Probanke in Factor banke, saj gre za osebne podatke. Na podlagi sklicevanja na javni interes je zadevo odstopila, v skladu z istim zakonom, Vladi.
Ponovno poudarjamo, da mora Banka Slovenije v skladu z veljavno zakonodajo ščititi interese posameznika. V primeru razkritja in kasnejše ugotovitve v za to predpisanem postopku, da je Banka Slovenije nezakonito razkrila podatek, lahko nastane nepopravljiva škoda, saj vrnitve v prejšnje stanje ni! Če pa bi ji bila po predpisanem postopku izrečena zahteva po razkritju podatka, le-tega še zmeraj lahko posreduje javnosti, res pa je, da s časovno distanco. Ne glede na zgoraj navedeno je Banka Slovenije 22. 1. 2014 člane obeh izrednih uprav zaprosila za soglasje za javno razkritje plače, da se različne špekulacije o njihovih višinah odpravijo. Danes, 24. 1. 2014, smo prejeli zadnja soglasja, zato njihovo plačo, kot je bila dogovorjena s pogodbami o zaposlitvi septembra 2013, povzemamo:
predsednik izredne uprave: 15.000 EUR bruto mesečno
člani izredne uprave: 13.500 EUR bruto mesečno
Plače v primeru članov izredne uprave Factor banke so znotraj meril, ki izhajajo iz t.i. Lahovnikovega zakona, so pa izplačevane v skladu Zakonom o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize.
Danes smo prejeli mnenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Njihovo mnenje je, da zakon velja tudi v primeru plač izredne uprave. Aneksi k pogodbam o zaposlitvi so bili že predhodno pripravljeni in bodo posredovani v podpis brez odlašanja.
Neodvisno od mnenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa posredujemo izhodišča Banke Slovenije pri tolmačenju navedenega zakona:
I. Splošno
Izredni upravi Factor banke in Probanke sta bili imenovani z odločbama Banke Slovenije na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki imenovanje izredne uprave uvršča med izredne ukrepe za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema. Ukrep je lahko izrečen hkrati z drugimi izrednimi ukrepi (prodaja vseh delnic, povečanje osnovnega kapitala ali prenos premoženja banke) ali samostojno, če obstajajo razlogi, ki jih določa zakon, katerikoli izredni ukrep pa lahko tudi preneha, če prenehajo razlogi zanj. V skladu z drugim odstavkom 256. člena ZBan-1 izredna uprava prevzame pooblastila in pristojnosti vodenja in zastopanja banke z dnem, ko je odločba o imenovanju izredne uprave vročena banki. Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo pooblastila in pristojnosti članov uprave banke za vodenje poslov in zastopanje banke. Z vročitvijo odločbe o izredni upravi banki prenehajo tudi pooblastila in pristojnosti skupščini ter nadzornemu svetu banke, ta pooblastila pa prevzame Banka Slovenije, kot samostojna institucija, ki je pri izvajanju svojih nalog po zakonu neodvisna in ni vezana na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se nanje ne sme obračati po navodila ali usmeritve (2. člen Zakona o Banki Slovenije, ZBS-1).
ZBan-1 v povezavi z izvajanjem nadzora ureja med drugim tudi odgovornost Banke Slovenije. Tako 223a . člen ZBan-1 najprej določa standarde skrbnega ravnanja, in sicer, da Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu (sem štejejo tako zaposleni v Banki Slovenije, vključno s člani Sveta, ne glede na to ali izvajajo pristojnosti organov banke ali svoje »primarne« pristojnosti, kot tudi izredna uprava), pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi ZBan-1 ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Dalje ZBan-1 postavlja domnevo skrbnega ravnanja, ki ga veže na ob odločitvah razpoložljive informacije, enako domnevo zakon postavlja za osebe, ki delujejo v imenu Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu z ZBan-1. Določba tretjega odstavka navedenega člena določa, da je Banka Slovenije odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti Banke Slovenije v skladu z ZBan-1 delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, in sicer po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila Banke Slovenije, nastane škoda, lahko oškodovanec zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije, kar velja tudi v primeru izredne uprave.
Glede na to, da gre pri imenovanju izredne uprave za (izredni) ukrep nadzora po ZBan-1, je korporativni okvir izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta, v smislu sprejemanja odločitev, ki bi jih sicer sprejemala ta dva organa družbe v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), reduciran na minimum. Izredna uprava je v skladu z določbo prvega odstavka 258. člena ZBan-1 vezana na pisna navodila Banke Slovenije, in sicer Banke Slovenije kot regulatorja, in ne kot nadzornega sveta banke - ker nadzornega sveta banke dejansko ni več.
II. ZPPOGD
V kontekstu navedenega pod I. točko je Banka Slovenije izbrala strokovnjake za izvajanje nalog izredne uprave in v tem kontekstu so bile po izdaji odločbe o izredni upravi sklenjene tudi pogodbe o zaposlitvi s člani izrednih uprav v Factor banki d. d. in Probanki d. d..
V luči vpliva ZPPOGD na prejemke članov izredne uprave je treba najprej izpostaviti, da vse odločitve v zvezi z izredno upravo, ki so sprejete pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta banke (sem spada tudi podpis predmetnih pogodb o zaposlitvi), ki ji je bil izrečen izreden ukrep nadzora, sprejema Banka Slovenije kot nadzorni organ po ZBan-1, čeprav posega v korporativna pravna razmerja iz ZGD-1. To pomeni, da Banka Slovenije odločitve pri izvajanju pristojnosti skupščine ali nadzornega sveta banke sprejema na način, kot ga določa Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1), torej odločitve sprejema Svet Banke Slovenije kot kolektivni organ, ne pa kot nadzorni svet banke v smislu, da bi člani Sveta Banke Slovenije prevzeli vloge članov nadzornega sveta banke, s posledicami, kot jih določa ZGD-1, oziroma drug zakon, v tem primeru ZPPOGD. Banka Slovenije, kot je predstavljeno v prejšnji točki, v skladu z ZBan-1 tudi odškodninsko odgovarja za ravnanja izredne uprave.
Iz obrazložitve vladnega predloga ZPPOGD (EVA: 2009-2111-0211, Številka: 00713-45/2009/8, z dne 3. 12. 2009) jasno izhaja namen te zakonske ureditve; Vlada Republike Slovenije je lahko do sprejema zakona članom nadzornih organov v gospodarskih družbah v večinski lasti države zgolj priporočala, kako naj ravnajo pri določanju plač poslovodnim osebam, in v zvezi s tem sprejela tudi nekatere sklepe, ni pa mogla neposredno posegati v urejanje prejemkov. Z zakonom naj bi se vzpostavil enoten sistem prejemkov in pravic poslovodnih oseb v teh družbah.
Glede na to, da je namen ZPPOGD ureditev, ki nadomešča nezmožnost vpliva Republike Slovenije na člane nadzornih svetov v družbah v večinski državni lasti, ob upoštevanju prej povedanega o izvajanju pristojnosti nadzornega sveta družbe, ki ji Banka Slovenije izreče ukrep izredne uprave, in ob upoštevanju zakonske zahteve, da je Banka Slovenije pri izvajanju pristojnosti neodvisna in samostojna, je po našem mnenju jasno, da ZPPOGD v urejanje razmerij med Banko Slovenije (pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta banke pod izredno upravo) in člani izredne uprave (kot nadzornim ukrepom po ZBan-1) ne more in ne sme posegati. Samo dejstvo, da je Republika Slovenija z dokapitalizacijo res postala večinska lastnica banke pod izredno upravo namreč ne vpliva na njeno pristojnost izvajanja kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz imetništva delnic, v kar naj bi dejansko posegel ZPPOGD s svojim enotnim obravnavanjem prejemkov. Kot zgoraj navedeno, Banka Slovenije izvaja pristojnosti tako nadzornega sveta kot skupščine banke.
Na tem mestu je treba izpostaviti tudi namen izrednih ukrepov Banke Slovenije; osnovni namen izredne uprave (kot tudi ostalih izrednih ukrepov po ZBan-1) je zagotovitev stabilnosti finančnega sistema. Zato banka pod izredno upravo sicer ostaja gospodarski subjekt na trgu, in je s tega vidika še vedno podvržena nekaterim določbam korporativnega prava, ne opravlja pa več primarno osnovne funkcije gospodarske družbe po ZGD-1, ki je samostojno opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu, katere glavni namen je pridobivanje dobička, tudi v primeru, da je družba v večinski lasti države. Osnovni namen in cilj poslovanja ter samega obstoja banke kot gospodarskega subjekta, se z imenovanjem izredne uprave pomaknejo iz zasebne v javno sfero zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema, ki je v tem delu v pristojnosti Banke Slovenije. Banka Slovenije je tako edina pristojna, da najde ustrezno usposobljene strokovnjake, ki bodo neposredno izvajali njene izredne ukrepe nadzora, posledično pa po našem mnenju tudi, da postavi pogoje ter se dogovori o pravicah in obveznostih pogodbenega razmerja z njimi.
Tudi iz samega besedila ZPPOGD izhaja, da sicer široko zastavljena veljavnost zakona za vse gospodarske subjekte v večinski državni lasti natančno definira poslovodne osebe gospodarskih družb, v katerih je neposredno ali posredno imetnica večinskega deleža Republika Slovenija, vendar o izredni upravi ne govori. Dalje zakon pri navajanju pomena uporabljenih izrazov določa, da je organ nadzora po ZPPOGD nadzorni svet ali upravni odbor. Dejstvo je, da banka, ki ji je bil izrečen ukrep izredne uprave, nadzornega sveta sploh nima (pa tudi skupščine ne). Te pristojnosti, kot večkrat povedano, po zakonu izvaja Banka Slovenije – seveda še vedno kot samostojni in neodvisni regulator po ZBS-1 in ne kot organ nadzora po ZPPOGD. Tudi iz tega razloga se pravne posledice ZPPOGD po našem mnenju ne morejo nanašati na Banko Slovenije, Svet Banke Slovenije (kot kolektivni organ odločanja) ali na člane Sveta Banke Slovenije.
ZSDH-1
Dodatno želimo poudariti, da tudi določbe predloga novega Zakona o državnem holdingu, ki določajo politiko prejemkov organov vodenja družb, ki jih upravlja SDH, po našem mnenju, ne rešujejo zgoraj obravnavanih težav. Določbe 23. člena predloga ZSDH-1 se jasno nanašajo na zakonske usmeritve in omejitve pri izvajanju upravljavskih upravičenj SDH pri sprejemanju politik prejemkov organov vodenja, ki morajo biti poleg tega skladna z zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih družb. Slednje ne pride v poštev pri izrednih ukrepih Banke Slovenije, kjer ta prevzame pristojnosti skupščine in nadzornega sveta, praktično z enakimi utemeljitvami kot zgoraj. Zakon, tudi, če bo zakon sprejet v predlaganem besedilu, tako ne bo uredil predstavljenih specifičnosti urejanja razmerij pri izrednih ukrepih, ki jih Banka Slovenije izreče po ZBan-1, SDH pa zakona v takih primerih sploh ne bo mogel izvajati, saj ne bo mogel "uporabiti upravljavskih upravičenj" pri sprejemanju politike prejemkov organov vodenja, kot mu to nalaga zakon, ker ta upravičenja prenehajo z izdajo ukrepa Banke Slovenije. Tudi iz tu povedanega, ob upoštevanju določb 89. člena ZSDH-1 o uporabi ZPPOGD lahko izhaja le, da je poenotenje sistema prejemkov in pravic v družbah v državni lasti smiselno in utemeljeno le v primerih, ko država stakimi družbami lahko upravlja.
---------------------------
1 Celoten člen se glasi:
223a. člen
(odgovornost v zvezi z izvajanjem nadzora)
(1) Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu, pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
(2) Šteje se, da je Banka Slovenije pri izrekanju ukrepov nadzora in izvajanju drugih pristojnosti na podlagi tega zakona ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala oziroma s katerimi bi na podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom morala razpolagati v času odločanja, lahko upravičeno štela, da so izpolnjeni pogoji za izrekanje ukrepov nadzora v skladu s tem zakonom in da so izrečeni ukrepi zakoniti.
(3) Banka Slovenije je odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila Banke Slovenije, nastane škoda, lahko oškodovanec zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.
(4) Šteje se, da je oseba, ki je delovala v imenu Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom, ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala oziroma s katerimi bi na podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom morala razpolagati v času svojega delovanja, ravnala kot dober strokovnjak.