Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer

05.05.2023 / Sporočilo za javnost

Odločanje na včerajšnji seji sveta ECB so zaznamovale nekoliko izboljšane razmere v svetovnem in domačem gospodarstvu, še vedno visoka skupna in zlasti osnovna inflacija ter učinkovanje dosedanjih dvigov ključnih obrestnih mer in njihovega prenosa v bančni sistem.

V teh razmerah smo se člani Sveta ECB včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje in že sedmo monetarno sejo zapored dvignili ključne obrestne mere, tokrat za 25 bazičnih točk. Prav tako smo sprejeli odločitev, da z reinvestiranjem zapadlih glavnic vrednostnih papirjev v okviru programa APP predvidoma zaključimo julija letos.

Nadaljnji koraki bodo kot do sedaj odvisni od takratnih aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bo denarna politika dovolj restriktivna toliko časa, da se bo inflacija v doglednem času približala našemu cilju. Ob tem je pomembno, da so ukrepi fiskalne politike za zaščito gospodarstva pred visokimi cenami energentov začasni in ne prispevajo k inflacijskim pritiskom, ki bi terjali odločnejši odziv denarne politike.

Ob izboljšanih razmerah v svetovnem in domačem gospodarstvu se je gospodarska rast evrskega območja v začetku letošnjega leta namreč nekoliko okrepila. Po stagnaciji ob koncu lanskega leta se je bruto domači proizvod evrskega območja v letošnjem prvem četrtletju medčetrtletno povečal za 0,1 %, kar potrjuje pričakovanja iz marčevskih napovedi. Razpoložljivi mesečni kazalniki ob tem nakazujejo nadaljevanje krepitve rasti tudi v drugem četrtletju, pri čemer pa ob nadaljevanju šibke dinamike v predelovalnih dejavnostih storitvene dejavnosti predstavljajo glavni dejavnik rasti. Razmere na trgu dela ostajajo tesne, kar se odraža v zgodovinsko nizki brezposelnosti, visokem pomanjkanju delavcev in krepitvi rasti plač.

Inflacija je aprila v evrskem območja ostala povišana in je bila 7-odstotna. Glavna dejavnika inflacije sta bila visoka rast cen hrane in povišana, 5,6-odstotna osnovna inflacija. S popuščanjem pritiskov vzdolž cenovnih verig se je rast cen hrane in neenergetskega industrijskega blaga aprila sicer nekoliko umirila, vendar pa se je ob nadaljnji rasti povpraševanja v storitvenih dejavnostih in okrepljeni rasti plač nadaljnje okrepila rast cen storitev. Glavna tveganja za višjo inflacijo ostajajo nadaljnji prenos preteklih stroškovnih pritiskov, morebitna pospešena rast plač in profitnih marž, ki bi presegala pričakovanja, ter vztrajno zvišanje inflacijskih pričakovanj.

Negotovosti na finančnih trgih, povezane z bančnim sektorjem, so se v evrskem območju umirile. V ospredju so bili predvsem stabilni gospodarski obeti za evrsko območje in skrbi glede visoke inflacije. Posledično so pričakovanja o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike ECB ponovno začela naraščati, kar je vplivalo na zviševanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic v vseh državah evrskega območja, ki pa ostajajo pod nivoji z začetka marca.