Poročilo o finančni stabilnosti: Finančni sistem v Sloveniji ostaja robusten; posamezna tveganja ostajajo povišana

Anketni kazalniki za gospodarstvi Slovenije in evrskega območja so na začetku leta nakazovali ugodnejše gospodarske razmere v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem in boljše prihodnje obete. Zaradi hitre dinamike sprememb, ki v zadnjem obdobju krepijo negotovost, pa v Banki Slovenije ocenjujemo kot povišana naslednja tveganja: (i) obrestno tveganje, (ii) kreditno tveganje in (iii) tveganje, povezano s trgom nepremičnin. Ob tem odpornost bančnega sistema na morebitno uresničitev tveganj ostaja robustna – v segmentu solventnosti in dobičkonosnosti je ocenjena kot srednja, v segmentu likvidnosti pa visoka.

V Banki Slovenije odpornost bančnega sistema podpiramo z makrobonitetno politiko, s katero trenutno naslavljamo predvsem dostopnost posojil, hkrati pa omejujemo prenos tveganj s trga nepremičnin v bančni sistem. Ob koncu leta smo dvignili tudi zahtevani proticiklični kapitalski blažilnik, s katerim dvigujemo odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja.

Ključna sistemska tveganja za slovenski bančni sistem

Makroekonomsko okolje je tudi letos zaznamovano z negotovostjo, pri čemer so gospodarski kazalci na začetku letošnjega leta spodbudni tako v Sloveniji kot v evrskem območju. Po drugi strani pa široko osnovana inflacija nakazuje šibkejšo prihodnjo zasebno potrošnjo, nadaljnje ukrepanje na področju denarne politike za naslavljanje visoke inflacije pa ustvarja dodaten pritisk na prihodnje zasebne investicije.

Ob ukrepih denarne politike in posledično višjih obrestnih merah so se izboljšali poslovni rezultati bank v državah evrskega območja, tudi v Sloveniji, vendar te ostajajo izpostavljene nekaterim tveganjem. Del nebančnega sektorja ob višjih obrestnih merah postaja finančno bolj obremenjen, s čimer se povečuje verjetnost prihodnjega povečanja nedonosnih izpostavljenosti bank.

V teh razmerah tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz trga nepremičnin, ocenjujemo kot povišano, vendar se v zadnjem obdobju znižuje, saj se kažejo znaki umirjanja gibanj na trgu stanovanjskih nepremičnin. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nekoliko upočasnila, vendar ostala precej visoka, medtem ko je število prodaj upadlo. Zaradi visoke inflacije in zvišanja obrestnih mer se je zmanjšalo povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Odpornost gospodinjstev na naraščajoče stroške servisiranja dolga se je v zadnjih letih povečala, k čemur so prispevale tudi makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva.

Izpostavljenost bank obrestnemu tveganju se je v drugi polovici leta 2022 ob ukrepih denarne politike nekoliko povečala, s čimer tveganje še naprej ocenjujemo kot povišano, prihodnja tendenca pa ne kaže nadaljnjega zviševanja.

Na povišani ravni ohranjamo tudi oceno kreditnega tveganja. Kazalniki kakovosti kreditnega portfelja so večino leta 2022 ostali ugodni, v zadnjih mesecih pa se kažejo znaki poslabševanja v posameznih manjših delih portfelja. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so v zadnjih mesecih leta naraščali v dejavnostih, ki so med pandemijo utrpele največje posledice. Kreditno tveganje ohranjamo na povišani ravni tudi zaradi negativnega vpliva inflacije in obrestnih mer na vzdržnost dolga dolžnikov, tako v sektorju nefinančnih družb, kot v sektorju prebivalstva. K ohranjanju tveganja na povišani ravni prispeva tudi negotovost v mednarodnem okolju.

V Banki Slovenije ostala tveganja za finančno stabilnost ocenjujemo kot zmerna.

Odpornost bank

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti sistema je v letu 2022 ostala srednja, k čemur so v delu solventnosti prispevali zadržani dobički in dodatne izdaje kapitalskih instrumentov. Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja pa je v segmentu likvidnosti ostala visoka. Pri tem razlike v likvidnostnih presežkih med bankami ostajajo še vedno precejšnje, s tem pa tudi njihova sposobnost pokrivanja posledic, ki bi nastale ob morebitni uresničitvi tveganja financiranja v obliki nenadnih večjih odlivov vlog nebančnega sektorja.

Ukrepanje za naslavljanje tveganj v finančnem sistemu

Omenjena tveganja v Banki Slovenije naslavljamo s prilagoditvami makrobonitetnih ukrepov. Njihov namen ni le omejiti čezmerne rasti kreditiranja ter čezmerne izpostavljenosti, temveč tudi povečanje odpornosti bančnega sistema in s tem blažitev finančnih ciklov.

Na področju makrobonitetnega nadzora kreditiranja prebivalstva poteka prilagajanje aktualne ureditve. Državni zbor RS je namreč aprila na pobudo Banke Slovenije in Ministrstva za finance spremenil Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s čimer kreditna sposobnost ni več nujno vezana na zakonodajo, ki se nanaša na izvršbo. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače se je namreč kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. Sprejeta sprememba zakona Banki Slovenije omogoča prilagoditev ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva. Pri tem naš cilj ostaja vzpostavitev minimalnih kreditnih standardov za nova posojila ter hkrati ustrezna zaščita potrošnikov in bank. Do prilagoditve ukrepov pa za lažje prilagajanje kreditiranja konkretnim okoliščinam ostaja v veljavi obstoječi ukrep, ki pa s prilagoditvijo od maja lansko leto bankam med drugim omogoča kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za izjemo odločijo pri največ 10 odstotkov poslov.

Ob koncu lanskega leta smo podobno kot številne druge države evropskega gospodarskega prostora zato dvignili tudi proticiklični blažilnik za izpostavljenosti do Republike Slovenije z 0 odstotkov na raven 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Banke bodo morale tako za izpostavljenosti do domačega gospodarstva v dvanajstih mesecih zagotoviti več kapitala.

Slika: Prikaz tveganj in odpornosti za slovenski finančni sistem

Vir: Banka Slovenije.

Publikacija Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2023
Predgovor Poročilu o finančni stabilnosti
Predstavitev z novinarske konference
Posnetek novinarske konference