V letošnjem in prihodnjih letih zmernejša gospodarska rast, inflacija se bo postopoma umirila

Po visoki gospodarski aktivnosti v preteklem letu v obdobju 2023–2025 pričakujemo zmernejšo gospodarsko rast v višini okoli 2 odstotkov. Ta bo ob nadaljnji rasti zaposlenosti še naprej pomembno temeljila na domačem trošenju, kar bo ohranjalo inflacijo povišano, kljub zmanjševanju zunanjih ponudbenih pritiskov. Inflacija se bo sicer v prihodnjih dveh letih postopno znižala in približala inflacijskemu cilju. Pri inflaciji so tveganja za uresničitev napovedi pretežno usmerjena navzgor, medtem so pri gospodarski rasti prevladujejo tveganja, da bo ta rast nižja od osrednje napovedi.

V Banki Slovenije smo pripravili novo napoved gospodarskih gibanj. V njej pričakujemo, da bo gospodarska rast v letošnjem letu znašala 2,0 %, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 %.

V napovednem obdobju bo gospodarsko aktivnost še naprej pomembno podpirala zasebna potrošnja, ki bo ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrevanju realnih dohodkov ostala na visokih ravneh. Ob tem za prihodnje leto pričakujemo upad investicij in njihovo omejeno rast v letu 2025, kar bo posledica napovedanega upada državnih investicij ob izteku finančne perspektive in zaostrenih pogojev financiranja. S krepitvijo rasti svetovnega povpraševanja pa pričakujemo postopno večanje novih naročil in s tem pospešek rasti izvoza blaga v letih 2024 in 2025.

Ugodna gospodarska gibanja v začetku leta in pričakovanja glede zaposlovanja sicer kažejo na nadaljnjo pozitivno rast zaposlenosti. Ta bo letos dosegla 0,8 % in se nato ustalila pri 0,5 % in 0,4 %. Zaradi ohranjanja visoke tesnosti trga dela bo rast zaposlenosti v prihodnjih letih omejena. Tesnost trga dela, pospremljena z visoko inflacijo, se odraža tudi v napovedi nominalne rasti sredstev na zaposlenega, ki za letos znaša 9,6 %, v letih 2024 in 2025 pa 6,0 % oziroma 5,1 %.

Razmere z robustno zaposlenostjo in visoko rastjo plač krepijo inflacijske pritiske, ki izvirajo iz domačega gospodarskega okolja. Kljub izzvenevanju prispevka rasti cen energentov bo skupna inflacija v povprečju letošnjega leta znašala 7,5 % in bo v pretežnem delu odsevala gibanje osnovne inflacije, tj. rast cen brez energentov in hrane. Vidnejše umirjanje inflacije pričakujemo od druge polovice leta kot posledico učinkov visoke osnove, nadaljnje stabilizacije ponudbenih dejavnikov in postopnega prehajanja ukrepov denarne politike v agregatno povpraševanje. Kljub temu bo inflacija v letih 2024 in 2025 s 3,6 % oziroma 2,6 % odstotka presegala dvoodstotni inflacijski cilj.

Osrednjo makroekonomsko napoved spremljajo tveganja, tesno povezana predvsem s ključnimi dejavniki napovedi inflacije. Počasnejše izzvenevanje ponudbenih pritiskov ter stopnjevanje rasti plač in ohranjanje profitnih marž bi lahko privedli do dalj časa vztrajajoče visoke inflacije. Hkrati bi okrepljeni domači dejavniki inflacije lahko poglobili razhajanje v gibanju inflacije glede na trgovinske partnerice. Na realni strani gospodarstva bi se to odrazilo v šibkejši rasti preko pritiskov na konkurenčnost izvoznega sektorja in močnejšega odziva ekonomskih politik.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, junij 2023
Predstavitev z novinarske konference
Posnetek novinarske konference