Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 10.12.2013

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, november 2013, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2013.

Glavni poudarki:

• Tuje okolje ostaja razmeroma stabilno v prid razvitih držav, z obeti le počasnega okrevanja.
• V Sloveniji je bila gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju 2013 skladna s pričakovanji, padec BDP ob koncu lanskega in v prvi polovici letošnjega leta pa manjši kot v predhodnih objavah.
• Nadaljuje se umirjanje razmer na trgu dela.
• Učinke konsolidacijskih ukrepov javnih financ omejujejo zaostrene makroekonomske razmere.

Vsebina:

Zaključuje se obdobje čakanja na izvedbo ukrepov za zagotavljanje stabilnosti bank in s tem povezane negotovosti o višini potrebne dokapitalizacije. Sama sanacija bank brez izboljšanja razmer v realnem delu gospodarstva ne bo zadosten pogoj za opaznejše gospodarsko okrevanje. Zanj bodo poleg spodbudnejših zunanjih dejavnikov potrebne predvsem korenite spremembe v domačem poslovnem okolju, kar zahteva tudi izboljšanje delovanja pravne države in njeno dosledno spoštovanje na vseh ravneh odločanja. Poleg tega bo za krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala nujno nadaljevanje izvajanja začetih strukturnih reform. To bo skupaj s fiskalno konsolidacijo omogočilo nadaljnje vračanje zaupanja mednarodnih finančnih trgov in s tem zagotovilo nemoten dostop do virov financiranja v tujini.

Četrtletna gospodarska rast v evrskem območju se je v tretjem četrtletju upočasnila, brezposelnost pa je ostala visoka, a stabilna. Kazalniki zaupanja kažejo na zelo postopno okrevanje aktivnosti tudi v letošnjem zadnjem četrtletju. Zaradi šibke rasti v evrskem območju, zgolj postopnega okrevanja v drugih razvitih državah in slabših gospodarskih obetov v hitrorastočih državah je OECD znižal napoved globalne gospodarske rasti za letošnje in naslednje leto. Novembra je ECB znižala ključno obrestno mero na 0,25 %. Poleg šibkega gospodarskega okrevanja in ohranjanja visoke stopnje brezposelnosti v evrskem območju je na znižanje obrestne mere vplival upad inflacije precej pod ciljno inflacijo ECB. Denarna politika FED je novembra ostala nespremenjena s ključno obrestno mero v razponu med 0,0 % in 0,25 % ter nespremenjenim obsegom nestandardnih ukrepov. Počasnejša globalna gospodarska rast in zmanjšanje geopolitičnih negotovosti sta novembra vplivali na nadaljnje znižanje cen nafte.

Medletno zmanjševanje domače gospodarske aktivnosti se letos hitro upočasnjuje ob odsotnosti dodatnih šokov v mednarodnem okolju in novih izdatnejših izdatkovnih rezov v javnih financah. BDP je v tretjem četrtletju tekoče stagniral, po zadnji oceni SURS pa so bili manjši kot v prejšnjih objavah tudi padci aktivnosti v predhodnih treh četrtletjih. Popravek dinamike BDP navzgor pomeni, da bo letošnji celoletni padec BDP manjši kot v zadnjih projekcijah Banke Slovenije. Hkrati zadnja objava nacionalnih računov potrjuje predvidevanja o izvozno pogojenem gospodarskem okrevanju, pospešek izvoza kljub zgolj šibki rasti v evrskem območju pa kaže na precejšnjo konkurenčnost slovenskega izvoznega sektorja. Po drugi strani je domače povpraševanje še naprej šibko, skladno z gibanjem realnih plač ter fiskalnim stiskanjem države. Glede na trenutna gibanja kazalnikov zaupanja novih šokov v gospodarski aktivnosti v letošnjem zadnjem četrtletju ne bo.

Gibanja na trgu dela so bila ugodnejša kot lani tudi v obdobju od septembra do novembra. To se kaže v septembrskem povečanju števila delovno aktivnih prebivalcev in v novembrski upočasnitvi medletne rasti števila brezposelnih. Tudi struktura tokov v in iz brezposelnosti je boljša. To morda kaže, da poslabšanje razmer na trgu dela, ki je sicer značilno za konec leta in nastaja predvsem zaradi iztekanja pogodb za določen čas, letos ne bo tako ostro kot lani. K izboljševanju razmer verjetno prispeva tudi letošnja reforma trga dela, ki je zmanjšala dualnost zaposlitev za določen in zaposlitev za nedoločen čas.

Medletna inflacija, merjena s HICP, je novembra znašala 1,2 %, kar je 0,1 odstotne točke več kot oktobra. Pri tem se je zaradi učinka osnove zvišala medletna rast cen energentov, hkrati pa se je zaradi pocenitev nekaterih tržnih storitev znižala medletna rast cen storitev. Skladno s tem se je osnovna inflacija novembra ponovno znižala in bi se, če izločimo učinek dviga DDV in drugih letošnjih konsolidacijskih ter administrativnih ukrepov, gibala okoli 0 %. Osnovna inflacija odraža šibko kupno moč in odsotnost pritiskov s strani povpraševanja. Nizki so tudi domači pritiski na ponudbeni strani, saj je medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu v tretjem četrtletju ponovno upadla.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je do septembra letos medletno povečal za 234 mio EUR. Ob majhnem znižanju odhodkov prihodki v prvih devetih mesecih zaostajajo za lanskimi za 2,4 %, kar je odraz gospodarskih razmer in sprememb davka na dohodek pravnih oseb. Zaradi medletno višjih nedavčnih prihodkov in po zvišanju stopenj DDV so se prihodki v tretjem četrtletju sicer medletno povišali, primanjkljaj pa zmanjšal. Državni zbor je sredi novembra potrdil proračuna Republike Slovenije za leti 2014 in 2015. Evropska komisija je ugotovila, da so proračunski načrti za prihodnje leto skladni s pravili. Slovenija se je novembra zadolžila na evrskem trgu z izdajo triletne državne obveznice v višini 1,5 mrd EUR. Po izdaji obveznice in potrditvi proračunov Republike Slovenije za naslednji dve leti se je zahtevani donos na dolgoročno državno obveznico začel zniževati in je konec novembra znašal 5,6 %.

Medletna rast presežka tekočega računa plačilne bilance se je septembra nadaljevala. Presežek je znašal 269 mio EUR in je bil medletno večji za 69 mio EUR. Septembrska rast v največji meri izvira iz povečanega presežka storitev, pretežno zaradi visoke rasti izvoza storitev posredovanja v mednarodni trgovini ter medletnega zmanjšanja primanjkljaja faktorskih dohodkov in transferjev. V enem letu do septembra je presežek tekočega računa dosegel 2,4 mrd EUR oziroma 6,8 % BDP, kar je za slabih 5 odstotnih točk več kot septembra lani. K povečanju je dve tretjini prispevala blagovna menjava, ki se je iz primanjkljaja v višini 1,4 % BDP do septembra letos prevesila v presežek v višini 1,9 % BDP. V enakem obdobju se je presežek storitev povečal za 1,1 % BDP, primanjkljaj faktorskih dohodkov pa zmanjšal za 0,5 % BDP.

Neto odliv sredstev zasebnega sektorja v tujino v višini 432 mio EUR je bil septembra dvakrat večji od odliva v avgustu in za skoraj tretjino večji od mesečnega povprečja zadnjih dvanajstih mesecev. Terjatve zasebnega sektorja do tujine so se povečale, na kar so najbolj vplivali odlivi iz naložb v tuje vrednostne papirje in iz danih komercialnih kreditov, obveznosti do tujine pa so se zmanjšale, največ iz naslova razdolževanja bank. Letos do septembra je bil neto odliv zasebnega sektorja (3,6 mrd EUR) le deloma nadomeščen z neto prilivom prek države (1,6 mrd EUR), kar kaže na omejene možnosti financiranja v tujini. Neto zunanji dolg se je septembra zmanjšal za 0,3 mrd EUR, letos do septembra pa za 2,1 mrd EUR.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval rezultate stresnih testov, ki bodo objavljeni v naslednjih dneh.

Po objavi stresnih testov bodo banke delovale normalno. Sprejeta je tudi ustrezna pravna podlaga za dokapitalizacijo bank, država pa ima za ta namen pripravljena prosta sredstva, tako da bo dokapitalizacija lahko izvedena izredno hitro. Prav tako je na prenos slabih terjatev iz bank pripravljena tudi Družba za upravljanje terjatev bank.