V drugem četrtletju krepitev gospodarske aktivnosti; obeti za nadaljevanje leta tudi pod vplivom posledic vremenskih ujm

Po visoki rasti gospodarske aktivnosti v preteklih dveh letih je ta tudi v letošnjem prvem polletju ostala razmeroma robustna. Krepitev gospodarske aktivnosti v drugem letošnjem četrtletju je predvsem posledica visokega zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko se je trošenje gospodinjstev ob sicer nadaljnji tesnosti trga dela začelo umirjati. Podatek je skladen z zadnjo napovedjo Banke Slovenije, v kateri za letošnje leto pričakujemo zmerno gospodarsko rast. Gospodarski obeti za prihodnjo polovico leto pa so zaznamovani tudi s posledicami vremenskih ujm in ukrepov za njihovo odpravo.

Po podatkih Statističnega urada se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 1,6 %, v primerjavi s prvim četrtletjem letos pa za 1,4 %. V primerjavi s povprečjem evrskega območja je bila četrtletna rast v Sloveniji kar za 1,1 o. t. višja.

Rast BDP je poganjal predvsem visok zunanjetrgovinski presežek, ki je bil pretežno posledica izrazitega upada uvoza. Na upad uvoznega povpraševanja je poleg negativnega prispevka zalog vplivalo tudi nižje trošenje gospodinjstev. To se je zaradi izzvenevanja spodbudnih učinkov presežnih privarčevanih sredstev znižalo prvič po dveh letih. Nasprotno med dejavniki domačega trošenja k rasti BDP še naprej pozitivno prispevata potrošnja in investiranje države, pri čemer se slednje kaže v še naprej visoki gradbeni aktivnosti.

Za prihodnjo polovico leta pričakujemo, da bodo nadaljnje upadanje izvoznih naročil in zaostreni pogoji financiranja oteževali razmere v industriji. Gospodarski obeti za prihodnjo polovico leta pa so zaznamovani tudi s posledicami nedavnih vremenskih ujm. Te lahko dodatno negativno vplivajo na nekatere segmente gospodarstva, po drugi strani bi robusten trg dela ter investicije in zasebna potrošnja, usmerjena v nadomestitev poškodovanega nefinančnega premoženja, na tekočo gospodarsko aktivnost lahko vplivali spodbudno.