Na prehodu v tretje četrtletje gospodarski kazalniki kažejo manj ugodno gospodarsko sliko

Po krepitvi domače gospodarske rasti v drugem četrtletju razpoložljivi kazalniki za tretje četrtletje ob nekaterih še vedno ugodnih podatkih nakazujejo umiritev gospodarske aktivnosti. Prav tako na gospodarska gibanja vplivajo posledice vremenskih ujm. Ob tem tesnost trga dela in rast plač ostajata visoki. Inflacija predvsem zaradi okrepljene rasti cen storitev, podprte s povišano rastjo plač, ostaja povišana. 

Razpoložljivi podatki za evrsko območje za tretje četrtletje nakazujejo ohlajanje gospodarske aktivnosti. Po 0,3-odstotni gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki je temeljila zlasti na storitvenih dejavnostih, je osrednji sestavljeni kazalnik PMI v prvih dveh mesecih tretjega četrtletja zdrsnil v območje krčenja. Razmere v predelovalnih dejavnostih so ob vse šibkejši svetovni trgovini ostale zahtevne, zmanjšalo se je tudi povpraševanje po storitvah. Skupna in osnovna evrska inflacija sta avgusta ostali povišani, in sicer 5,3-odstotni, pri čemer je skupna ostala enaka kot mesec prej, osnovna pa se je nekoliko znižala.

V Sloveniji po okrepitvi gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju ozek nabor razpoložljivih podatkov za tretje četrtletje ne daje enoznačne slike makroekonomskih gibanj. Na nadaljevanje razmeroma ugodnih gibanj v tretjem četrtletju kaže kar nekaj kazalnikov: julijska prodaja avtomobilov je ostala opazno višja kot pred letom, dober je bil začetek glavne turistične sezone, v območju rasti pa je bila v poletnih mesecih še vedno tudi realna vrednost kartičnih plačil. Nasprotno na bolj umirjena gibanja nakazujejo vrednost davčno potrjenih računov, prevoženi kilometri tovornih vozil na avtocestah in realni prihodek v trgovini na drobno, ki so bili vsi nižji kot lani. 

Na gospodarska gibanja vplivajo tudi posledice vremenskih ujm. Medtem ko na nekatere dejavnosti delujejo omejitveno, obnovitvena dela na drugi strani pozitivno prispevajo k rasti investicij in potrošnje. 

Tesnost trga dela in rast plač ostajata visoki. Ob prehodu v tretje četrtletje se nadaljujeta rast zaposlenosti in padanje stopnje brezposelnosti. Število delovno aktivnih oseb je junija doseglo novo najvišjo vrednost, pomanjkanje delavcev pa ostaja zgodovinsko visoko. Povprečna bruto plača je bila v prvem polletju medletno nominalno višja za 10,2 odstotka, pri čemer ostaja rast po dejavnostih široko osnovana. Z umirjanjem inflacije se krepi njena realna rast, ki je bila junija 3,1-odstotna. Ob nadaljnjem zaposlovanju je junija z 10,8 odstotkov ostala visoka tudi nominalna rast mase bruto plač. 

Ob krčenju blagovnega uvoza in ugodnejših pogojih menjave se je presežek tekočega računa letos opazno povečal. Izvoz blaga je v drugem četrtletju ostal na podobnih ravneh kot v istem obdobju lani, uvoz pa ob nižjem domačem povpraševanju upadel za okoli desetino. K spremembi salda blagovne menjave so približno polovico prispevali izboljšani pogoji menjave. Ti so skoraj v celoti prispevali tudi k medletno večjemu presežku storitvene menjave. Zlasti zaradi manjšega primanjkljaja dohodkov od neposrednih naložb je precej nižji kot lani tudi skupni primanjkljaj primarnih dohodkov. Vse to se odraža v visokem presežku na tekočem računu plačilne bilance, ki je v prvem polletju znašal 1,9 mrd EUR. 

V Banki Slovenije ob tem ugotavljamo, da se je lani plačilnobilančni položaj skoraj vseh držav evrskega območja poslabšal, predvsem zaradi naraščajočih cen in visoke uvozne odvisnosti od energentov.

Domača inflacija ostaja povišana. Skupna inflacija, merjena s HICP, se je avgusta malenkost zvišala (na 6,1 odstotka), po tem, ko se je letos večinoma zniževala. K temu je poleg višjega prispevka energentov prispevala še vedno visoka osnovna inflacija. Ta vztraja pri 7 odstotkih predvsem zaradi okrepljene storitvene inflacije, podprte s povišano rastjo plač.

Javnofinančni primanjkljaj se je v prvih sedmih mesecih medletno zvišal, zaradi odpravljanja posledic obsežnih poplav pa bodo v prihodnje potrebna znatna finančna sredstva. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ se je v prvih sedmih mesecih leta zvišal na 607 mio EUR. Nizka rast prihodkov je posledica manjših poračunov davkov od dohodkov pravnih oseb, ukrepov za blaženje energetske krize, zakonodajnih sprememb in manj prihodkov iz proračuna EU. K rasti odhodkov sta poleg energetskih ukrepov prispevali precejšnji rasti odhodkov za plače in investicije ob zaključevanju evropske finančne perspektive. Zaradi poplav so bili sprejeti rebalans letošnjega proračuna države in številni interventni ukrepi, katerih finančne posledice se bodo odražale tudi v računih države.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, september 2023, je na voljo na povezavi.