Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer

27.10.2023 / Sporočilo za javnost

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se umirja, hkrati se postopoma znižuje inflacija, a ostaja nad ciljem Evropske centralne banke. Slednje utrjuje pričakovanja tržnih udeležencev o daljšem obdobju visokih ravni ključnih obrestnih mer centralnih bank. V teh razmerah smo se člani Sveta ECB odločili, da po desetih zaporednih sejah, na katerih smo se odločili za dvige obrestnih mer, skupno v višini 4,5 odstotnih točk, ključne obrestne mere ECB tokrat zadržimo nespremenjene. Ob tem poudarjamo, da bodo naši nadaljnji koraki še naprej odvisni od aktualnih razmer.

Zadnji podatki nakazujejo, da se je ohlajanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju. Ob upadanju novih naročil, zmanjševanju zalog in ostrejših pogojih financiranja ostajajo razmere najbolj zahtevne v predelovalnih dejavnostih, anketni podatki pa že nekaj mesecev nakazujejo tudi na umirjanje v storitvah. Trg dela ostaja še naprej odporen na umirjanje gospodarske aktivnosti, saj je stopnja brezposelnosti avgusta s 6,4 % dosegla novo najnižjo raven. Inflacija se je septembra v evrskem območju znižala na 4,3 %, kar odraža nižjo rast cen hrane in energentov ter umirjanje osnovne inflacije. Tveganja za morebitno višjo rast cen kljub temu ostajajo nezanemarljiva in izhajajo predvsem iz visoke tesnosti trga dela in morebitnih učinkov geopolitične nestabilnosti na gibanje cen energentov.

Dosedanji dvigi ključnih obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. Izbruh vojne na Bližnjem vzhodu je imel zaenkrat omejen vpliv na finančne trge. Tveganja za zaostritev geopolitičnih razmer so se najbolj odrazila v višjih cenah energentov. Gibanja na preostalih segmentih finančnih trgov so krojila predvsem pričakovanja tržnih udeležencev, da bo za dosego inflacijskega cilja potrebno ohranjati ključne obrestne mere na visokih nivojih dlje časa. Posledično so zahtevane donosnosti državnih obveznic na globalni ravni vidneje porasle, predvsem na daljših ročnostih. S tem povezani višji stroški zadolževanja so vplivali na povišanje premij za tveganje, kar se je odrazilo v padcu cen delnic in višjih kreditnih premijah na bolj tveganih finančnih segmentih.

Na podlagi teh podatkov smo se člani Sveta ECB odločili, da po desetih zaporednih sejah, na katerih smo se odločili za dvige obrestnih mer, skupno v višini 4,5 odstotnih točk, tokrat ključne obrestne mere ECB zadržimo nespremenjene. Ocenjujemo, da so slednje dosegle ravni, ki bodo ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevale k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer, to je, od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. Skladno s tem bodo naše vsakokratne odločitve zagotavljale, da bodo nivoji obrestnih mer dovolj restriktivni, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k našemu 2-odstotnemu cilju.

Ob pričakovanem nadaljnjem upočasnjevanju inflacije v evrskem območju pa se povečuje verjetnost odmika inflacije v Sloveniji od povprečja evrskega območja. Razlika v stopnji inflacije je namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja. Za naslavljanje teh razlik bo zelo pomembna tudi ustrezna naravnanost ostalih ekonomskih politik, vključno s fiskalno in plačno politiko. Pri sprejemanju ukrepov v prihodnje bo namreč ključnega pomena njihova komplementarnost z denarno politiko in zagotavljanje podpore pri protiinflacijskih naporih.