Sporočilo za javnost z dne 06.11.2013 - metodologija skrbnega pregleda bank

Banka Slovenije je konec poletja v sodelovanju z Ministrstvom za finance pristopila k izvedbi neodvisnega pregleda kakovosti sredstev (Asset Quality Review – AQR) ter izvedbi "Bottom up" stres testov za reprezentativni del bančnega sistema (system wide approch), ki predstavlja pomemben element v procesu krepitve in prestrukturiranja bančnega sektorja. Ta proces je tudi odgovor na priporočila Evropskega Sveta iz junija 2013 (Recommendation for a Council Recommendation on Slovenia's 2013 national reform programme and delivering a Council opinion on Slovenia's stability programme for 2012 – 2016), ki je zahtevala neodvisni pregled - AQR preglede in stresne teste.

Pregled zajema tri pomembna področja. Obširen AQR pregled, "Bottom up" stresne teste in "Top down challenge".

V pregled je vključenih 10 bank oz. bančnih skupin (dve v omejenem obsegu), ki skupaj predstavljajo približno 70% slovenskega bančnega sistema. Poleg treh sistemsko pomembnih bank oz. bančnih skupin (NLB, NKBM, Abanke) so, na podlagi določenih kriterijev, v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, UniCedit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen bank, Probanka in Factor banka, slednji dve v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja iz začetka septembra, le v omejenem obsegu.

Cilj "Bottom up" stres testov je oceniti potencialne kapitalske potrebe slovenskega bančnega sistema in posameznih bank v razmerah osnovnega in neugodnega scenarija Razlog za uporabo neugodnega scenarija je ocena robustnosti slovenskega bančnega sistema v neugodnih, sicer hipotetičnih, a možnih neugodnih razmerah. Medtem, ko je realizacija osnovnega scenarija precej verjetna, pa neugodni scenarij predpostavlja nadaljnje poslabšanje makroekonomske situacije v Sloveniji.

Banka Slovenije je za izvedbo stres testov in vrednotenje nepremičnin najela neodvisne mednarodne svetovalne družbe in številne ocenjevalce vrednosti nepremičnin. To pomeni, da izvajajo preglede mednarodno uveljavljena podjetja, z mednarodnim ugledom in izjemnimi izkušnjami ter znanjem na tem področju.

Omenjene družbe izvajajo preglede na podlagi preizkušenih metod in mednarodnih standardov. Pri tem uporabljajo metode uporabljene v primerjalnih pregledih, ki so jih do sedaj izvajali znotraj EU.

Za vsa področja vključena v pregled ("Bottom up" stresni testi, AQR, vrednotenje nepremičnin ter "Top down challange") so bili usklajeni in dogovorjeni tudi t.i. pogoji izvedbe med Banko Slovenije, svetovalci, izvajalci AQR pregledov, koordinatorjem za vrednotenje nepremičnin in preverjevalcem "top-down" stresnih testov.

Izhodišče za izračun stres testov so konsolidirani podatki bank po stanju konec leta 2012. Stres testi za razliko od prej izvedenih, pokrivajo časovni horizont treh let (2013 do 2015), kar posledično zagotavlja bolj natančno in verodostojno analizo, ki odraža podaljšano stanje gospodarske recesije in njen vpliv na kvaliteto aktive, potencialne izgube ter kapitalske potrebe bank.

Stres testi temeljijo na trenutno veljavni kapitalski ureditvi in ne predvidevajo uporabe regulatornih zahtev CRD IV/CRR. Edina izjema je obravnava odloženih terjatev za davke (DTA), za katere je predvidena postopna uveljavitev novih zahtev ("phase – in" pristop) v skladu s CRD IV/CRR uredbo.

S pomočjo "Bottom up" stres testov bo izračunan presežek/primanjkljaj razpoložljivega kapitala nad kapitalskimi zahtevami glede na naslednji predpostavki: količnik najkakovostnejšega temeljnega kapitala (Core Tier 1 po definiciji Evropskega bančnega organa - EBA v višini 9% po osnovnem scenariju ter količnik najkakovostnejšega temeljnega kapitala Core Tier 1 po definiciji EBA v višini 6% (v primeru neugodnega scenarija.

"Bottom up" stres testi vključujejo tri bistvene elemente presoje in sicer:

• oceno absorpcijske sposobnosti banke za pokrivanje izgub (Loss Absorbtion Capacity), ki vključuje stanje oslabitev oziroma rezervacij za opazovani portfelj po stanju konec leta 2012, sposobnost generiranja dobička banke pred oblikovanjem oslabitev oz. rezervacij, potencialni presežek kapitala nad minimalno zahtevanim Core Tier 1 v višini 9% oz. 6%, pri čemer so izključeni vsi načrtovani blažilni ukrepi uprave za pokrivanje potencialnega kapitalskega primanjkljaja po presečnem datumu
• oceno izgub (Loss forecasting) banke iz naslova donosnih (performing) in nedonosnih (non-performing) ter prestrukturiranih terjatev;
• oceno solventnostne pozicije banke po osnovnem in neugodnem scenariju, ki je skladna s presežkom / primanjkljajem absorpcijske sposobnosti banke nad izgubami.

Izvedba celotnega pregleda koordinira in nadzoruje Usmerjevalni odbor (Steering Committee), ki ga sestavljajo Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in opazovalci iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa. Pregled je bil pripravljen v skladu z metodologijo, delovnimi postopki, predpostavkami in procesi, ki so bili oblikovani in določeni s strani Usmerjevalnega odbora. Namen omenjenega odbora je tudi zagotoviti čim bolj kakovostno izvedbo celotne vaje, ki mora temeljiti na konsistentni in poenoteni uporabi metodologije med vsemi vključenimi bankami oz. bančnimi skupinami. Usmerjevalni odbor je odgovoren za potrjevanje vseh ključnih elementov pregleda, uporabljenih metodoloških predpostavk in posredovanje navodil za izvedbo posameznih stopenj pregleda in na koncu tudi revidiranje rezultatov stresnih testov.

Izvedba pregleda poteka v skladu s načrtom, objava rezultatov pa je predvidena do konca letošnjega leta. Skupno z rezultati bo Banka Slovenije objavila tudi podrobnejše informacije o uporabljeni metodologijei, do objave končnih rezultatov pregleda, pa nadaljnjih metodoloških podrobnosti ne moremo razkrivati.