Na prehodu v letošnje leto izboljšanje nekaterih gospodarskih kazalcev

V evrskem območju se je v zadnjem lanskem četrtletju nadaljevalo ohlajanje gospodarske aktivnosti. V prihodnjih mesecih pričakujemo nadaljnje umirjanje inflacije, ki se je sicer ob koncu leta nekoliko povišala. V Sloveniji se v zadnjih mesecih kažejo nekateri znaki okrevanja, inflacija pa se postopoma umirja. Trg dela je še naprej robusten, medletna rast plač pa ostaja visoka.

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je nadaljevalo ohlajanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Kazalniki PMI so ostali na podobnih ravneh kot v predhodnih mesecih, kar odraža zlasti še naprej šibko tuje povpraševanje. Umirjanje evrske skupne inflacije je decembra pričakovano nekoliko prekinil učinek osnove, ki jo je zvišal na 2,9 odstotka. Hkrati pa se osnovna inflacija še naprej znižuje, a pri 3,4 odstotka ostaja visoka.

Te razmere se odražajo tudi na finančnih trgih, kjer so se okrepila predvsem pričakovanja tržnih udeležencev glede hitrosti nižanja ključnih obrestnih mer.

Gospodarske razmere v Sloveniji so se po razpoložljivih kazalnikih v zadnjih mesecih nekoliko izboljšale. V storitvah in trgovini na drobno so se ocene povpraševanja rahlo izboljšale, o razmeroma stabilnem poslovnem okolju poročajo tudi gradbena podjetja. Razmere so še naprej najbolj zahtevne za predelovalna podjetja, kjer njihovo poslovanje ovirata predvsem šibko povpraševanje in negotovost. Zaupanje potrošnikov kaže tendenco izboljševanja. Ob teh kazalnikih naša najnovejša modelska ocena nakazuje, da je bila gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani okoli 1-odstotna.

Tesnost na trgu dela, ob nadaljevanju rasti zaposlenosti in upadanju brezposelnosti, ostaja visoka. Število delovno aktivnih se je novembra znova povečalo in doseglo novo najvišjo raven. Nadaljnja rast zaposlenosti je posledica pozitivnih gibanj v storitvah in gradbeništvu, medtem ko predelovalne dejavnosti dosegajo medletni padec delovno aktivnih. Glede na anketne kazalnike se bo rast zaposlovanja v naslednjih mesecih v storitvah in gradbeništvu nadaljevala, v predelovalnih dejavnostih pa se pričakuje stagnacija. Ob veliki tesnosti trga dela ostaja visoka tudi medletna rast plač, a nižja kot na začetku lanskega leta.

Inflacija v Sloveniji se je ob koncu leta umirila na 3,8 odstotka, kar je predvsem posledica pojemanja cenovnih pritiskov v proizvodnih verigah in učinkov osnove ter tekoče pocenitve energentov, podprte z nižjimi trošarinami in maržami za motorna goriva. Znižuje se tudi osnovna inflacija, decembra je znašala 4,4 odstotka, a še vedno presega skupno, predvsem zaradi visoke rasti cen storitev, ki jo poganja rast stroškov dela.

Zaradi geopolitičnih trenj in razmer v evropski industriji so se proti koncu leta nadaljevala šibka gibanja v zunanji menjavi. Zaradi nižjega povpraševanja v evrskem območju se je zmanjšal nominalni blagovni izvoz, še večji pa je bil medletni padec pri uvozu. V večini segmentov storitvene menjave so gibanja spodbudnejša. Ob tem je enoletni presežek na tekočem računu novembra pri 2,3 mrd EUR dosegel najvišjo raven v zadnjih dveh letih.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil lani v prvih enajstih mesecih z 1,1 mrd EUR medletno večji za okoli 330 mio EUR. Med prihodki je bila največja rast prispevkov za socialno varnost, dohodnine ter davkov na blago in storitve, kar je odraz za javne finance ugodnih razmer na trgu dela in visoke inflacije. K nekoliko višji rasti odhodkov so prispevale zlasti subvencije, plače in investicije. Zvišanje primanjkljaja je tudi posledica večjega obsega podpornih ukrepov za blaženje energetske draginje in popoplavno obnovo.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, januar 2024, je na voljo na povezavi.