V prvem četrtletju nadaljevanje rasti gospodarske aktivnosti

Podatki za evrsko območje nakazujejo zmerno krčenje gospodarske aktivnosti v začetku letošnjega leta in nadaljevanje postopnega umirjanja inflacije. V Sloveniji podatki ob raznolikih razmerah po dejavnostih kažejo na solidno četrtletno gospodarsko rast, ki pa je nekoliko nižja kot ob koncu preteklega leta; nižja je tudi inflacija. Trg dela je še naprej razmeroma robusten, rast povprečne bruto plače pa visoka.

Po ohlajanju gospodarske aktivnosti v evrskem območju v zadnjem četrtletju lanskega leta kazalniki PMI v začetku letošnjega leta ostajajo v območju zmernega krčenja gospodarske aktivnosti, inflacija pa se postopoma umirja. Na njeno zniževanje vpliva nadaljnjo popuščanje cenovnih pritiskov v proizvodnih verigah, na drugi strani pa jo pritiski z naslova rasti plač krepijo. Vztrajanje inflacije nad ciljnimi ravnmi centralnih bank ob ugodnih gospodarskih podatkih ameriškega gospodarstva zmanjšuje pričakovanja tržnih udeležencev glede hitrosti zniževanja ključnih obrestnih mer.

V Sloveniji kazalniki zaupanja na začetku letošnjega leta kažejo mešane signale, saj razpoloženje med dejavnostmi ostaja raznoliko. Spodbuden trend postopnega izboljševanja gospodarske klime iz lanskega drugega polletja se je v začetku letošnjega leta ustavil. Med podjetji je razpoloženje najmanj optimistično v predelovalnih dejavnostih, kjer se je neugodnim gibanjem v zunanji menjavi konec lanskega leta januarja pridružilo še poslabšanje kratkoročnih ocen pričakovanega izvoza. Po drugi strani se zaupanje v storitvah, gradbeništvu in trgovini na drobno ohranja v pozitivnem območju, nekoliko boljše kot konec preteklega leta pa je v prvih dveh mesecih letos tudi razpoloženje potrošnikov. Na podlagi omejenega nabora razpoložljivih kazalnikov povprečna ocena kratkoročnih napovednih modelov za prvo četrtletje nakazuje 0,9-odstotno četrtletno rast BDP.

Inflacija je februarja ostala nespremenjena pri 3,4 odstotka, kjer jo na obstoječih ravneh ohranjata okrepljena prispevka osnovne inflacije in rasti cen energentov, prispevek rasti cen hrane pa se je znižal. Ob rekordni ravni zaposlenosti in okrepljeni rasti plač visoka ostaja zlasti rast cen storitev, ponovno pa inflacijo krepijo tudi energenti, predvsem zaradi tekočih podražitev goriv.

Tesnost na trga dela ostaja visoka, saj je število delovno aktivnih ob koncu lanskega leta z 941.292 doseglo novo najvišjo vrednost. Ob tem so razmere po dejavnostih precej raznolike. Medtem ko v storitvah rast števila delovno aktivnih ostaja robustna, se njihovo število v predelovalnih dejavnostih zmanjšuje. Rast povprečne bruto plače z 8,7 odstotka v decembru ostaja visoka, a nižja kot v začetku lanskega leta (11,5 odstotka).

Izboljšanje pogojev menjave in večje količinsko zmanjšanje uvoza blaga v primerjavi z izvozom sta bistveno prispevala k lanskoletnemu prehodu tekočega računa plačilne bilance v presežek. Ta je znašal 2,8 mrd EUR, medtem ko je bil leta 2022 v 580-milijonskem primanjkljaju.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil lani z 2,3 mrd EUR medletno večji za 0,7 mrd EUR. Med prihodki je bilo več predvsem davkov in prispevkov, kar je posledica ugodnih razmer na trgu dela. Med odhodki pa so se lani nominalno najbolj zvišale plače, transferi posameznikom in gospodinjstvom ter investicije. Javnofinančna gibanja ostajajo izpostavljena različnim tveganjem, povezanim med drugim s plačnimi pritiski in številnimi reformami, ki so v pripravi, ter obnovo po poplavah.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj, marec 2024, je na voljo na povezavi.