V prvem četrtletju nadaljevanje zmerne gospodarske rasti; zniževanje inflacije se je začasno prekinilo

Aktualni kazalniki za prvo četrtletje v evrskem območju nakazujejo stagnacijo gospodarske aktivnosti, inflacija se postopoma umirja. V Sloveniji so gospodarske razmere v tem obdobju ostale razmeroma ugodne, zniževanje inflacije pa se je začasno prekinilo. Trg dela je ostal robusten z nizko stopnjo brezposelnosti in visoko rastjo plač.

Gospodarska aktivnost evrskega območja naj bi na podlagi kazalnikov PMI in nizkega zaupanja potrošnikov tudi v letošnjem prvem četrtletju stagnirala. Podobno tudi zadnje napovedi ECB za prvo polovico leta predvidevajo šibko rast evrskega BDP. Pričakuje se, da bo s krepitvijo realnih dohodkov gospodinjstev gospodarska rast ponovno okrevala v drugi polovici leta ob nadaljnjem umirjanju inflacije, ki sicer še naprej ostaja nad ciljno ravnjo denarne politike. Februarja se je znižala na 2,6 odstotka, predvsem kot posledica nižje rasti cen hrane in drugega blaga, medtem ko rast cen storitev še naprej ostaja okrepljena.

V Sloveniji so gospodarske razmere po razpoložljivih kazalnikih v prvem četrtletju ostale razmeroma ugodne. Bolj optimistični so zlasti potrošniki, v pozitivnem območju pa ostaja tudi zaupanje v dejavnostih, usmerjenih pretežno na domači trg. Predelovalna podjetja so ob šibkem povpraševanju nasprotno še naprej precej negotova. To se odraža v še vedno medletno manjši industrijski proizvodnji, z visokih ravni pa se umirja tudi gradbena aktivnost. Na podlagi omejenega nabora razpoložljivih kazalnikov povprečna ocena kratkoročnih napovednih modelov za prvo četrtletje nakazuje 0,9-odstotno četrtletno rast BDP, kar je nekoliko manj kot v zadnjem lanskem četrtletju.

Ob nadaljnji gospodarski rasti trg dela ostaja robusten. Anketni podatki nakazujejo, da se bo zaposlovanje nadaljevalo tudi v prihodnje, predvsem v storitvah in gradbeništvu. Vztrajajoča tesnost trga se ob nizki brezposelnosti odraža tudi v visoki rasti plač, ki se je v začetku letošnjega leta ohranila pri 8,1 odstotka.

Inflacija se od januarja ni spremenila in ostaja 3,4-odstotna. K temu so prispevale predvsem tekoče podražitve energentov, še posebej goriv, medtem ko umirjanje cen hrane in neenergetskega industrijskega blaga nadalje niža skupno inflacijo. Visoka rast cen storitev še naprej odraža visoko rast plač in znake ponovne krepitve povpraševanja. Osnovna inflacija tako še naprej presega skupno, marca je znašala 4,0 odstotka.

Enoletni presežek na tekočem računu se je januarja približal 3 mrd EUR, pri čemer je bil pri blagu najvišji v zadnjih dveh letih, pri storitvah pa najvišji do zdaj. Če ne upoštevamo transportnih in različnih poslovnih storitev, je bila nominalna storitvena menjava januarja medletno večja za okoli 10 odstotkov. Drugače je bilo v nominalni menjavi blaga, kjer se je medletni padec izvoza zmanjšal, predvsem kot posledica pospešenega izvoza avtomobilske industrije.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja je v prvih dveh mesecih izkazovala ugodne rezultate, saj se saldo v primerjavi z lanskim letom z nadaljnjo rastjo davčnih prilivov izboljšuje. Javnofinančna gibanja pri tem ostajajo pod vplivom številnih tveganj, tako splošnih, ki vplivajo na gospodarsko rast, kot specifičnih, vezanih zlasti na plačna pogajanja, pripravo različnih reform in nadaljevanje obnove po poplavah.

V danes objavljeni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj dodatno prikazujemo kazalnike zunanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, na področju cenovnih gibanj pa analiziramo prehajanje rasti plač v končne cene storitev.