Sporočilo za javnost - seja Sveta Banke Slovenije dne 8. oktobra 2013
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, september 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2013. Obravnavano in potrjeno je bilo tudi gradivo Makroekonomska gibanja in projekcije, oktober 2013. Gradivo je bilo predstavljeno tudi na novinarski konferenci.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval problematiko vzpostavitve enotnega kreditnega registra v Republiki Sloveniji.
Svet Banke Slovenije se je seznanil s stanjem na področju kreditnih registrov v Sloveniji in EU. Glede na finančno krizo in v zvezi z vzpostavitvijo Enotnega nadzornega mehanizma (Single Supervisory Mechanism, SSM) se je zelo povečala potreba po kvalitetnejših podatkih o zadolženosti in kreditnem tveganju.
4) Svet Banke Slovenije je obravnaval publikacijo Neposredne naložbe 2012.
Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o neposrednih naložbah za leto 2012, ki bo objavljena v vsakoletni publikaciji. Struktura tujih neposrednih naložb v Sloveniji se v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala. Njihov obseg konec leta 2012 znaša 11.724,3 milijona EUR in se je v letu 2012 le malenkost povečal, zaradi povečanja ostalih sprememb ob zmanjšanju transakcij. Najpomembnejše tuje naložbe v Sloveniji ostajajo iz držav EU (Avstrije, Italije, Nemčije in Francije) in Švice, ki so daleč največ vlagale v dejavnosti finančnih storitev brez zavarovalništva in pokojninskih skladov. Stanje slovenskih neposrednih naložb v tujini se je leta 2012 zmanjšalo zaradi zmanjšanih transakcij kot tudi zaradi ostalih sprememb. Konec leta 2012 znaša 5.599,3 milijona EUR. Največ slovenskih neposrednih naložb je na Hrvaškem in v Srbiji, v države EU pa zgolj 13%.
5) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.
6) Svet Banke Slovenije je bil seznanjen tudi s pravkar uvedeno dodatno možnostjo stikov Banke Slovenije z gospodarstvom. Vsak petek med 8 in 9, ali 14 in 15 uro, bo namestnik guvernerja mag. Janez Fabijan odgovarjal na neposredna vprašanja gospodarstvenikov.
7) Banka Slovenije je na podlagi nedavnih očitkov medijev zoper predsednika uprave NLB d. d. Janka Medjo, zlasti v povezavi z nekaterimi opravljenimi dejanji v predkazenskem postopku v tej zvezi, v postopku presoje primernosti predsednika uprave ugotovila, da v tem trenutku razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v smislu 68. v povezavi z 65. členom ZBan-1, niso podani. Prav tako ta trenutek, na podlagi razpoložljivih informacij in podatkov, do katerih je prišla Banka Slovenije v okviru omenjenega postopka, ni pogojev za izrek kakšnega drugega ukrepa zoper Janka Medjo.
Banka Slovenije pričakuje, da bo najprej lastnik oz. nadzorni svet banke presojal morebiten vpliv, ki ga ima objava postopka, v katerega je vključen tudi g. Medja, na aktivnosti, ki potekajo v banki in sposobnost banke delovati tudi pod takimi medijskimi pritiski.
Primarni cilj Banke Slovenije je ukrepanje z vidika zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke in njene likvidnosti, s tem pa tudi stabilnost bančnega sistema. Banka Slovenije bo, tudi ob sodelovanju udeleženih pristojnih organov, situacijo redno spremljala tudi v bodoče in v primeru novih okoliščin, ki bi kazale na izpolnitev zakonskih pogojev za ukrepanje, nemudoma tako tudi postopala.