Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke – izjava guvernerja
Na rednem Spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke (SB), ki v Washingtonu poteka ta teden, so v ospredju razprav predvsem gospodarske razmere v svetu, na katere v vse večji meri vplivajo geopolitične razmere.
Zasedanje ponuja možnost izmenjave vseh pogledov oblikovalcev ključnih politik, ki vplivajo na gospodarske in politične razmere v svetu, kar je ključnega pomena za uspešno soočanje s posledicami zdravstvenih in geopolitičnih kriz, ki smo jih beležili v zadnjih letih. Ob tem pa tudi letos ugotavljamo, da se nekatera tveganja, predvsem geopolitična, krepijo.
Splošna ocena udeležencev srečanj sicer je, da svetovna gospodarska rast ostaja relativno skromna, če jo primerjamo s predhodnimi desetletji. Med pozitivnimi trendi v razvitejšem delu sveta pa izstopa zlasti izjemno robusten trg dela, kar pa v manjši meri velja za manj razvite države.
V ospredju ekonomskih razprav še vedno ostaja inflacija in s tem povezana ugotovitev, da se inflacijski šok iz zadnjih let počasi umirja. Posledično se naše razprave osredotočajo na to, kdaj in s kakšno jakostjo pričeti z umikanjem naših ukrepov za zajezitev rasti cen. V tej luči smo minuli teden člani Sveta ECB že razpravljali o možnih prihodnjih korakih. V Banki Slovenije zagovarjamo stališče, da so razmere vse bolj primerne za začetek rahljanja restriktivno naravnane denarne politike. Pri prihodnjih odločitvah pa bodo pomembne tako aktualne razmere, kjer je bistvenega pomena prihodnji razvoj geopolitičnih razmer v svetu, kot tudi analize inflacijskega izgleda, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov.
Ob dejstvu, da smo v zadnjih letih beležili tako zdravstveno kot geopolitično krizo, ki se ji je v zadnjih tednih pridružilo novo žarišče, pa razprave tečejo tudi o tem, da se moramo vse politike ponovno začeti ustrezno pripravljati na vse bolj verjetne nove šoke iz okolja. Ob tem tudi Mednarodni denarni sklad opozarja na pomembnost krepitve odpornosti sistemov in obnove prostora politik za omejevanje njihovih posledic.
Glede na lanskoletna zasedanja pa opažamo v razpravah še dve spremembi: Glede na lansko leto so razmere v bančnem sistemu stabilnejše. Po drugi strani pa v ospredje v vse večji meri kot posledica geopolitičnih tveganj prihajajo kibernetska tveganja, ki jih občutimo v vse večjem delu sveta in pomenijo grožnjo tako gospodarstvu kot tudi vsem politikam.
Ob tem kot običajno opažamo, da je Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo močno vpeta v svetovno dogajanje. Medtem ko beležimo nekoliko višjo gospodarsko rast in počasnejše zniževanje inflacije, tveganja in priprave na prihodnje odločitve politik delimo z ostalim delom Evrope.
