Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer

07.06.2024 / Sporočilo za javnost

Na začetku leta se je gospodarska aktivnost v evrskem območju okrepila, inflacija se je nadalje znižala. Zadnje napovedi kažejo, da se bodo takšna gibanja nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Zato smo po devetih mesecih ohranjanja njihovega nivoja obrestne mere spustili za 25 bazičnih točk. Naše prihodnje odločitve ostajajo odvisne od nadaljnjih podatkov in inflacijskih gibanj.

Na včerajšnji seji smo se člani Sveta ECB odločili, da je nastopil primeren trenutek za znižanje restriktivnosti denarne politike. Naše ključne obrestne mere smo znižali za 25 bazičnih točk po devetih mesecih, ko smo te ohranjali nespremenjene. S tem zagotavljamo, da z ustrezno naravnanostjo denarne politike zagotovimo pravočasen povratek inflacije k 2‑odstotnemu srednjeročnemu cilju. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer.

Naša odločitev temelji na makroekonomskih podatkih, ki kažejo na okrevanje gospodarske aktivnosti in nadaljnje postopno upadanje inflacije. Ob upoštevanju teh podatkov zadnje napovedi, s katerimi smo se seznanili včeraj, kažejo, da se bo gospodarsko okrevanje ob robustni zasebni potrošnji v letošnjem letu nadaljevalo. Rast BDP bo letos 0,9-odstotna, v prihodnjih letih pa naj bi se ob rasti realnih dohodkov gospodinjstev in ob nadaljnjem okrevanju tujega povpraševanja okrepila na 1,4 % v 2025 in 1,6 % v 2026. Inflacija bo tekom letošnjega leta sprva stagnirala in bo v povprečju 2,5-odstotna, v letih 2025 in 2026 pa se bo z umiritvijo zunanjih stroškovnih pritiskov nadalje znižala na 2,2 % in 1,9 %. Hitrost zniževanja inflacije bo v veliki meri pod vplivom gibanja osnovne inflacije, predvsem storitvene inflacije, in rastjo stroškov dela.

Na finančnih trgih so v zadnjih dveh mesecih zahtevane donosnosti vrednostnih papirjev državnega in zasebnega sektorja evrskega območja nekoliko porasle. Tržni udeleženci namreč pričakujejo nekoliko bolj postopno zniževanje ključnih obrestnih mer ECB po juniju, saj ocenjujejo, da bi se lahko inflacija ob gospodarskem okrevanju evrskega območja zniževala nekoliko počasneje. Premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic, so kljub porastu zahtevanih donosnosti ostale nizke. Slednje je delno kompenziralo restriktivnost, ki jo višje zahtevane donosnosti prinašajo na finančne trge, vendar obenem podpiralo homogeno delovanje transmisije denarne politike, ki je potrebno, da se inflacija čimprej vrne na srednjeročno ciljno raven 2 %. Cene delnic so od aprilskega zasedanja Sveta ECB porasle, kar odseva pozitiven sentiment vlagateljev glede gospodarskih obetov.