Letos nadaljevanje ugodnih razmer za poslovanje bank
Letošnje leto se nadaljujejo zelo ugodne razmere za poslovanje bank. Zmerna gospodarska aktivnost, ki se bo po pričakovanjih v prihodnjih četrtletjih okrepila, in višje ravni ključnih obrestnih mer ECB bistveno prispevajo k nadaljevanju visoke dobičkonosnosti bank. Glavni vir financiranja bank ostajajo vloge nebančnega sektorja, katerih obseg, kljub temu da se banke v povprečju ne odločajo za dvige depozitnih obrestnih mer, ostaja na visokih ravneh. Obseg posojil nebančnemu sektorju beleži skromno rast, porasla so predvsem posojila gospodinjstvom. V Informaciji o poslovanju bank s komentarjem, ki zajema podatke do aprila, ugotavljamo še, da kakovost kreditnega portfelja ostaja dobra, z zgodovinsko najnižjimi deleži nedonosnih terjatev.
Vezava prihrankov gospodinjstev se le počasi povečuje
Obseg vlog nebančnega sektorja se je letos do aprila, podobno kot v enakem obdobju lanskega leta, nekoliko zmanjšal, vendar ostaja na izjemno visokih ravneh in stabilen vir financiranja slovenskih bank. Ob februarski izdaji obveznice Republike Slovenije, namenjene prebivalstvu, so se nekateri varčevalci odločili za tovrstno naložbo, kar je prispevalo k sicer skromnemu zmanjšanju vlog gospodinjstev. Tudi obseg vlog nefinančnih družb se je v prvih štirih mesecih letos, podobno kot v enakih obdobjih preteklih dveh let, nekoliko zmanjšal. Kljub stagniranju oziroma rahlemu zniževanju depozitnih obrestnih mer pri nekaterih bankah so se varčevalci še naprej odločali za vezavo prihrankov. S tem se je delež vezanih vlog še nekoliko povečal, vendar pa glavnino vseh vlog še naprej predstavljajo vloge na vpogled, ki so aprila znašale 82,4 % vseh vlog gospodinjstev in 72,3 % vseh vlog nefinančnih družb.
Pri kreditiranju najvidnejša rast potrošniških posojil
Banke so letos do aprila nekoliko povečale obseg posojil nebančnemu sektorju, predvsem gospodinjstvom. Tekoče kreditiranje je bilo relativno šibko, medletna rast posojil nebančnemu sektorju pa je znašala 0,7 % in rahlo presegala povprečje evrskega območja (0,5 %). Najbolj se je v prvih štirih mesecih leta povečal obseg posojil gospodinjstvom, večino tega povečanja pa so poleg rahle krepitve stanovanjskih posojil predstavljala potrošniška posojila. Rahlo so se povečala tudi posojila nefinančnim družbam in drugim finančnim institucijam, medtem ko so se posojila tujcem in državi zmanjšala.
Dobiček bank presega dobiček v enakem obdobju lani
Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih leta za več kot polovico (54,1 %) presegel lanskega v enakem obdobju. Povečanje dobička je predvsem rezultat povečanja neto dohodka, zlasti neto obresti, medtem ko ostaja obseg neto oslabitev in rezervacij majhen, saj znaša le dva odstotka ustvarjenega bruto dohodka. Dobičkonosnost bank se je v primerjavi z rekordnim lanskim letom le malo znižala in je še naprej nadpovprečno visoka.
Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden. Količnik skupne kapitalske ustreznosti se je v prvem četrtletju leta glede na konec leta 2023 namreč še dodatno okrepil. Še nekoliko se je izboljšala tudi že sicer dobra likvidnost bančnega sistema.