Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 10.09.2013

Probanka in Factor banka sta od 6. septembra 2013 v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja. Poslovanje bank vodi izredna uprava, ki jo je imenovala Banka Slovenije. Poslovanje Probanke in Factor banke teče normalno, saj se položaj vlagateljev oz. kreditojemalcev ni popolnoma nič spremenil. Republika Slovenija zagotavlja, da bodo vsi navadni upniki ob dospelosti izplačani v celoti (glavnica in pogodbeno dogovorjene obresti), kreditojemalci pa morajo svoj dolg odplačevati v skladu s sklenjenimi kreditnimi pogodbami. Banki poslujeta v smislu zaključevanja sklenjenih poslov, novih poslov pa praviloma ne bosta sklepali, razen če bi izboljšali finančni položaj bank.

Zaradi rokovne neusklajenosti med naložbami in obveznostmi bo Banka Slovenije likvidnostno podpirala obe banki, za kar je bila v skladu z ZUKSB izdana garancija v višini 1.030 mio eurov. Dejanska obveznost Republike Slovenije iz te garancije pa bo v obsegu v katerem banki ne bosta sposobni vrniti najetih posojil pri Banki Slovenije.

Banka Slovenije lahko odobri posojilo bankama le, če sta solventni. Solventna banka pomeni, da njeno premoženje zadošča za poravnavo vseh obveznosti do navadnih upnikov. Banka Slovenije je izdelala oceno primanjkljaja premoženja za pokritje vseh obveznosti do navadnih upnikov, ob določenih predpostavkah unovčevanja premoženja obeh bank, tako z vidika višine kot roka unovčevanja. Ocena primanjkljaja premoženja znaša 400 mio eurov. Dodatno oceno bo naredila izredna uprava na podlagi posebnega revizijskega pregleda finančnega položaja obeh bank.

Tudi pri ostalih bankah in hranilnicah ni zaznati povečanih odlivov vlog, saj so vlagatelji seznanjeni s posledicami postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke in dejstva, da bodo izgube bank v prvi vrsti krili lastniki bank in imetniki podrejenih finančnih instrumentov, da se bo premoženje bank učinkovito unovčevalo v naslednjih nekaj letih in da bo primanjkljaj premoženja pokrila Republika Slovenija.

Banka Slovenije je v zadnjem letu in pol izrekla vrsto ukrepov proti obema bankama in dala možnost delničarjem in upravi, da stabilizirajo poslovanje bank, tudi z dokapitalizacijo. Izredni ukrepi, kot je postavitev izredne uprave, se uvedejo ko so izčrpane vse možnosti reševanja banke s privatnimi sredstvi in je zaradi povečanega likvidnostnega oz. kapitalskega tveganja v posamezni banki ogrožena stabilnost finančnega sistema. Vseh negativnih učinkov do katerih bi prišlo ob nadaljnjem povečanju nezaupanja vlagateljev v bančni sistem ni mogoče predvideti, gotovo pa je, da je v razmerah nedostopa do tujih finančnih trgov potrebno storiti vse, da se prepreči stečaj katerekoli banke. Reševanje bank je na podoben način potekalo tudi v drugih državah Evropske unije, povzroča pa stroške, ki jih je potrebno omejiti na najmanjši možni obseg. Zato je potrebno spoštovati pravila Evropske komisije glede državnih pomoči, ki veljajo od 1. avgusta dalje (objavljena v Uradnem listu EU C216/13 z dne 30. julija 2013).

Medtem ko bodo v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke poplačani vsi navadni upniki, pa v primeru stečaja banke vlagatelji, razen tistih, ki imajo vloge zajamčene, ne bi mogli razpolagali s svojimi sredstvi pri banki. V zaostrenih likvidnostnih razmerah realnega sektorja bi to izrazito poslabšalo pogoje poslovanja in povzročilo zlom marsikaterega podjetja, z vsemi drugimi znanimi posledicami. Prva poplačila iz stečajne mase bi bilo mogoče pričakovati šele čez približno eno leto, odstotek poplačljivosti pa je bil v dosedanjih stečajnih postopkih gospodarskih družb v Sloveniji le okoli 40%. V stečajnem postopku je določen tudi vrstni red poplačila obveznosti. Tako bi bili iz premoženja najprej poplačani ločitveni upniki (obveznosti do Evrosistema in drugih ločitvenih upnikov) in šele nato navadni upniki, sorazmerno manj zaradi prednostne poravnave terjatev ločitvenih upnikov.

Vseh negativnih učinkov do katerih bi prišlo ob nadaljnjem povečanju nezaupanja vlagateljev v bančni sistem ni mogoče predvideti, gotovo pa je, da je v razmerah nedostopa do tujih finančnih trgov potrebno storiti vse, da se prepreči stečaj katerekoli banke.

Neposredni učinki uvedbe stečajnega postopka nad Probanko in Factor banko bi pomenilo izplačilo zajamčenih vlog v višini 400 mio eurov. Glede na splošno likvidnostno situacijo v bančnem sektorju je pričakovati, da bi morala sredstva za izplačilo varčevalcem začasno zagotoviti država. Izplačilo se mora namreč pričeti najkasneje 20 delovni dan od uvedbe stečaja nad banko. Obe banki imata 35.023 varčevalcev (skupno stanje zajamčenih vlog bančnega sistema konec junija letos je znašalo 14,8 mrd eurov in bilo je 2,3 mio vlagateljev).

Nadaljnje večanje nezaupanja v bančni sistem bi povzročilo nenačrtovane odlive vlog, posebej vpoglednih, katerih stanje je konec avgusta znašalo kar 9,6 mrd, kar je 40% vseh vlog nebančnega sektorja. Povzročilo bi tudi selitev vlog med bankami, kar bi likvidnostno dodatno destabiliziralo nekatere banke.

Država, občine, SID banka in družbe v večinski državni lasti imajo v obeh bankah 640 mio eurov in bi bilo v primeru stečaja bank večinoma izgubljeno.

V postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja je objektivno pričakovati učinkovito unovčevanje premoženja bank, saj je to prioritetna naloga izredne uprave, s čimer bo zagotovljeno minimiziranje izdatkov proračuna za pokritje primanjkljaja premoženja bank za poravnavo vseh obveznosti do navadnih upnikov.

Uprava banke je odgovorna za varno in skrbno poslovanje banke, nadzorni svet pa za nadziranje uprave glede vodenja poslov. Banka Slovenije bo še nadalje vse odkrite sume kaznivih dejanj naznanjala pristojnim organom. Enako dolžnost ima tudi izredna uprava, ki je prevzela vodenje bank.