Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer

19.07.2024 / Sporočilo za javnost

V drugem letošnjem četrtletju se je v evrskem območju po do sedaj znanih kazalnikih nadaljevala skromna rast gospodarske aktivnosti, skupna inflacija se je junija nadalje znižala, osnovna inflacija pa je ostala nespremenjena in povišana. Ob teh podatkih smo se člani Sveta ECB odločili, da po junijskem znižanju za 25 bazičnih točk tokrat obrestne mere pustimo nespremenjene. Naše prihodnje odločitve ostajajo odvisne od nadaljnjih podatkov in inflacijskih gibanj.

Razpoložljivi kazalniki kažejo nadaljnjo blago rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju tudi v drugem četrtletju. K njej je prispevala predvsem nadaljnja rast storitvenega sektorja, medtem ko se predelovalne dejavnosti še naprej soočajo z upadom naročil. Na trgu dela kljub znakom postopnega umirjanja povpraševanja po delovni sili brezposelnost ostaja zgodovinsko nizka ob visoki rasti stroškov dela. Inflacija se je junija v evrskem območju glede na prvo oceno Eurostata medletno ponovno znižala, na 2,5 %, k temu pa je prispevala predvsem nizka rast cen energentov. Medtem osnovna inflacija ostaja nespremenjena pri na 2,9 %, pri čemer jo na povišanih ravneh vzdržuje visoka storitvena inflacija, ki se ohranja blizu 4 % od konca lanskega leta. Visoka storitvena inflacija še naprej odraža vztrajnost domačih inflacijskih pritiskov, predvsem prehajanja povišane rasti stroškov dela v rast cen.

V zadnjem mesecu so bile zahtevane donosnosti vrednostnih papirjev državnega in zasebnega sektorja evrskega območja nekoliko bolj volatilne. Na to je vplivala predvsem negotovost tržnih udeležencev v zvezi z izidi evropskih in francoskih volitev. Zahtevane donosnosti so prehodno porasle, vendar se nato večinoma vrnile na nivoje z začetka junija. Tudi premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic, ostajajo relativno nizke. Delniški indeksi so v evrskem območju nekoliko upadli, najbolj v bančnem sektorju. Kljub temu finančni kazalniki kažejo, da je transmisija denarne politike delovala nemoteno in homogeno ter podpirala vrnitev inflacije k srednjeročni ciljni ravni 2 %. Tržni udeleženci še naprej pričakujejo, da bo zaradi zmernega upočasnjevanja inflacije zniževanje ključnih obrestnih mer ECB postopno. Krivulje obrestnih zamenjav za letos vračunavajo še eno do dve znižanji ključnih obrestnih mer.

Na podlagi teh podatkov in pričakovanj glede nadaljnjega gibanja ključnih agregatov smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere ECB ohranimo nespremenjene. S tem zagotavljamo, da z ustrezno naravnanostjo denarne politike zagotovimo pravočasen povratek inflacije k 2‑odstotnemu srednjeročnemu cilju. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer.