Mediji

Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer

13.09.2024 / Sporočilo za javnost

 

Včeraj objavljene napovedi ECB za evrsko območje kažejo, da se bo v nadaljevanju letošnjega leta nadaljevala šibka gospodarska rast, ki pa se bo v prihodnjih dveh letih okrepila. Inflacija se bo v omenjenem obdobju postopoma približevala inflacijskemu cilju 2-odstotkov. 

Na podlagi teh napovedi in zadnjih podatkov, ki kažejo trend zniževanja inflacije, smo se odločili, da ponovno znižamo naše ključne obrestne mere. Obrestna mera za mejni depozit, s katero uravnavamo naravnanost denarne politike, se bo tako znižala za 25 bazičnih točk na 3,5 %. Naše nadaljnje odločitve bodo še naprej odvisne od aktualnih razmer in podatkov, kar pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer, ampak bomo o njihovi višini odločali na vsaki seji posebej. 

Ob tem posebej poudarjam, da bo naslednja denarna seja Sveta ECB na povabilo Banke Slovenije potekala v Sloveniji.

Na včerajšnji seji smo se odločili, da po junijskem znižanju ključnih obrestnih mer na tokratni seji ponovno znižamo obrestno mero za mejni depozit za 25 bazičnih točk na 3,5 %. Naše odločitve bodo še naprej zagotavljale ustrezno naravnanost denarne politike z namenom doseganja pravočasnega povratka inflacije k 2 odstotnemu srednjeročnemu cilju. Naši nadaljnji koraki pa ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer, ampak bomo o njihovi višini odločali na vsaki seji posebej.

Včerajšnje odločitve temeljijo na najnovejših makroekonomskih napovedih, ki ob nespremenjenem inflacijskem izgledu predvidevajo na kratek rok nekoliko počasnejšo gospodarsko rast v primerjavi s predhodnimi junijskimi napovedmi. Realni BDP evrskega območja se bo letos povečal za 0,8 %, saj se bo šibka rast gospodarske aktivnosti iz drugega četrtletja nadaljevala tudi v preostanku leta. V prihodnjih letih se bo gospodarska rast ob pozitivnih vplivih krepitve realnih dohodkov gospodinjstev, rasti tujega povpraševanja in manj restriktivne denarne politike okrepila na 1,3 % v 2025 in 1,5 % v 2026. Inflacija se bo v preostanku leta prehodno nekoliko okrepila in bo v povprečju leta 2,5-odstotna. V letih 2025 in 2026 se bo pod vztrajnim vplivom restriktivnih učinkov preteklih odločitev denarne politike in ob predpostavki umiritve rasti stroškov dela nadaljnje znižala na 2,2 % in 1,9 %. Dinamika zniževanja inflacije bo v veliki meri pod vplivom gibanja osnovne inflacije, predvsem storitvene inflacije, in gibanja domačih stroškovnih pritiskov izvirajočih iz tesnega trga dela.

Donosnosti državnih obveznic so od sredine julija upadle, saj ob znakih upočasnjevanja gospodarske aktivnosti tržni udeleženci pričakujejo nekoliko hitrejše zniževanje ključnih obrestnih mer centralnih bank, predvsem v ZDA. Znižala so se tudi tržna inflacijska pričakovanja. Na evropskih in ameriških delniških trgih pa je še vedno prisotna povečana volatilnost. Premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic privatnega sektorja, so nekoliko porasle, a ostajajo relativno nizke, kar podpira homogeno delovanje transmisije denarne politike.

Ob tem pa prihodnji teden stopajo v veljavo tudi marca najavljene spremembe, sprejete v novem operativnem okvirju za izvajanje denarne politike. Posledično smo – neodvisno od cikličnih dejavnikov in inflacijskega izgleda – ostale ključne obrestne mere, to je obrestno mero na mejno posojilo in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja, znižali na način, da se bo razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za mejni depozit znižal s 50 bazičnih točk na 15 bazičnih točk, razmik med obrestno mero za mejno posojilo in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pa bo ostal nespremenjen pri 25 bazičnih točkah. Po novem bo tako obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja znašala 3,65 %, obrestna mera za mejno posojilo pa 3,90 %. 

Ob tem posebej izpostavljam, da bo naslednja denarna seja Sveta ECB, ki je skupaj z običajno novinarsko konferenco sklicana za 17. oktobra, na povabilo Banke Slovenije potekala v Sloveniji, in sicer na Brdu pri Kranju.