Nadaljuje se upočasnjena rast domačega gospodarstva
Zadnji podatki za tretje četrtletje kažejo nadaljevanje upočasnjene rasti gospodarstva v Sloveniji in blago krčenje v evrskem območju. Skupna inflacija se še naprej znižuje in v Sloveniji ostaja pod evrsko, trg dela pa se ohranja blizu rekordnih ravni z visoko rastjo plač.
Za evrsko območje razpoložljivi kazalniki kažejo prehodno blago krčenje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju. Po septembrskih napovedih ECB naj bi bila rast evrskega BDP letos sicer 0,8-odstotna, naslednje leto pa naj bi dosegla 1,3 odstotka. Skupna inflacija se je septembra z 1,8 odstotka spustila najnižje v zadnjih treh letih, osnovna pa na 2,7 odstotka. Tako kot večina pomembnejših svetovnih centralnih bank tudi v okviru Evropske centralne banke nadaljujemo z rahljanjem restriktivnosti denarne politike. Septembra smo znižali obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita za 0,25 odstotne točke na 3,5 odstotka.
Gospodarstvo v Sloveniji naj bi po razpoložljivih podatkih in modelskih ocenah v tretjem četrtletju doseglo skromno rast, ki naj bi temeljila zlasti na krepitvi storitvenih dejavnosti. Razmere v teh ostajajo ugodne, kar se kaže v pozitivnih ocenah povpraševanja, ki jih podpirata nadaljnja realna rast mase plač in krepitev turizma. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti mesečno precej niha, gradbena aktivnost pa se še naprej zmanjšuje, a z razmeroma visoke ravni. Kratkoročni napovedni modeli ob razpoložljivih podatkih za tretje četrtletje nakazujejo 0,2-odstotno četrtletno rast BDP, podobno kot četrtletje prej.
Trg dela ostaja blizu rekordnih ravni, kljub rahlemu upadu števila delovno aktivnih oseb in dvigu registrirane brezposelnosti. Pri tem podjetja večinoma pričakujejo nadaljnje zaposlovanje. Rast plač, predvsem v zasebnem sektorju, ostaja visoka, kar še povečuje stroškovne pritiske na podjetja, zlasti ob nizki rasti produktivnosti. Izzivi, povezani s pomanjkanjem delavcev in visoko rastjo stroškov dela, ostajajo pri nas izrazitejši kot v evrskem območju.
Slovenska podjetja se soočajo s šibkim tujim povpraševanjem. To odraža širše pritiske na konkurenčnost v celotnem evrskem območju. Razčlenitev rasti domačega izvoza kaže strukturne izzive v trgovini in proizvodnih verigah povezanih z avtomobilsko industrijo. Za zdaj so imela ta gibanja omejene učinke na zunanji položaj gospodarstva, saj se tržni deleži slovenskega blagovnega izvoza od začetka lanskega leta povečujejo, na visoki ravni pa se ohranja tudi presežek na tekočem računu.
Inflacija se še naprej znižuje in je septembra upadla na 0,7 odstotka (HICP), k čemur so največ prispevale cene energentov. Rast cen hrane ostaja nizka, cene drugega blaga pa medletno nižje, a nekoliko manj kot poleti. Posledično se je osnovna inflacija okrepila na 2,4 odstotka (avgusta 2,2 odstotka). Rast cen storitev ostaja povišana, pri čemer še vedno visoka rast stroškov dela, pričakovanja podjetij o nadaljnji rasti prodajnih cen in kratkoročna trendna gibanja še ne nakazujejo umirjanja rasti v prihodnjih mesecih.
Primanjkljaj države se je v enem letu do junija zmanjšal na 2,0 odstotka BDP. K izboljšanju so prispevali za javne finance ugodne razmere na trgu dela, manj izrednih ukrepov in šibkejše investicije države od načrtovanih.