Poročilo o finančni stabilnosti: splošna raven tveganj za slovenski finančni sistem se je dodatno znižala

Ob pričakovanjih kratkoročno šibke, a v naslednjih letih izboljšane gospodarske rasti in trendih zniževanja inflacije smo v evrskem območju v septembru drugič letos znižali ključne obrestne mere. Ob tem v Banki Slovenije ocenjujemo, da se je splošna raven tveganj za finančno stabilnost v Sloveniji od spomladi dodatno znižala. Tveganja za bančni sistem sicer izhajajo predvsem iz geopolitičnih napetosti na več območjih in njihovega vpliva na svetovno gospodarstvo.

Odpornost na analizirana tveganja še naprej ocenjujemo kot visoko, v krepitev odpornosti bančnega sistema pa so pretežno usmerjeni tudi veljavni makrobonitetni instrumenti.

V teh razmerah vsa sistemska tveganja za slovenski finančni sistem ocenjujemo kot nizka oziroma zmerna. Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja ocenjeno kot zmerno, a se krepi. Cene nepremičnin namreč še naprej naraščajo. Na to poleg nizke brezposelnosti, rasti plač in nizke zadolženosti gospodinjstev, ki krepijo povpraševanje, vpliva predvsem skromna ponudba zaradi desetletij primerjalno gledano zelo skromnih investicij v stanovanjsko gradnjo. Ob znižanju obrestnih mer se sicer tudi stanje stanovanjskih posojil ponovno hitreje povečuje.

Zmerno s tendenco stabilnosti ostaja tveganje financiranja bank, saj vrzel med ročnostjo naložb in obveznostjo bank ostaja skoraj nespremenjena. K ohranjanju visoke vrzeli še naprej ključno prispevajo vloge na vpogled, ki predstavljajo glavnino vlog gospodinjstev in nefinančnih družb. Vloge teh sektorjev sicer ostajajo najpomembnejši in stabilen vir financiranja slovenskih bank.

Obrestno tveganje ob le manjših spremembah obrestno občutljivih kategorij ostaja ocenjeno kot zmerno s stabilno tendenco. Z začetkom zniževanja obrestnih mer se je nekoliko zmanjšal tudi obrestni razmik med obrestnimi merami za posojila in depozitnimi obrestnimi merami bank.

V primerjavi s prejšnjim poročilom smo kreditno tveganje v drugem četrtletju letos znižali na najnižjo raven. Deleži nedonosnih terjatev ostajajo nizki, izpostavljenost bank do podjetij v stečaju pa ostaja zanemarljiva.

Tudi dohodkovno tveganje ostaja nizko. Rast neto obrestnih prihodkov, ki je bila pri nas med najvišjimi v EU in evrskem območju, se je z zaključkom zviševanja obrestnih mer začela postopoma umirjati. Pričakujemo, da dohodek bank v nadaljevanju leta ne bo znatneje zaostajal za nivojem, doseženim v preteklem letu, kljub dodatnim znižanjem obrestnih mer in plačilu akontacij davka na bilančno vsoto, ki povečujejo operativne stroške bank.

Oceno pri kibernetskem tveganju smo zaradi globalnega porasta kibernetskih groženj ohranili povišano s stabilno tendenco, oceno podnebnih tveganj pa ohranjamo na zmerni ravni.

Odpornost bank

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ostaja visoka. Ocenjujemo, da bo dobra dobičkonosnost bank ob nespremenjenih pogojih vztrajala tudi v drugi polovici leta 2024. Ugodna gibanja dobičkonosnosti bi se lahko konec leta 2024 odrazila tudi v količniku skupne kapitalske ustreznosti, če bodo banke tudi letos del dobičkov razporedile med rezerve. Tudi odpornost v segmentu likvidnosti ostaja visoka in stabilna.

Ukrepanje za naslavljanje tveganj v finančnem sistemu

Makrobonitetna politika ostaja usmerjena v ohranjanje odpornosti bančnega sistema, omejuje pa tudi tveganja, ki so jim izpostavljene banke. S kapitalskimi instrumenti ob visoki dobičkonosnosti bank izboljšujemo raven odpornosti bank tako na nepredvidljive ekonomske šoke in negotovosti kot tudi na sistemska in ostala tveganja. Z ukrepom omejevanja kreditiranja prebivalstva pa spodbujamo vzdržno zadolževanje gospodinjstev, s čimer povečujemo odpornost posojilojemalcev, kar zmanjšuje kreditno tveganje bank.

Slika: Prikaz tveganj in odpornosti za slovenski finančni sistem

Opomba: Pri prikazu tveganj in odpornosti se ocena na barvni lestvici nanaša na oceno do enega četrtletja vnaprej. Puščica predstavlja pričakovano spremembo tveganja oziroma odpornosti na lestvici (navzgor ali navzdol) v nekoliko daljšem horizontu, okrog enega leta. Pri tveganjih usmeritev puščice navzgor (navzdol) pomeni povečanje (zmanjšanje) tveganja, pri odpornosti pa njeno krepitev (slabitev). Prikaz tveganj in odpornosti v bančnem sektorju temelji na analizi ključnih tveganj in odpornosti za slovenski bančni sistem in je opredeljen kot sklop kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov za opredelitev in merjenje sistemskega tveganja in odpornosti.
* Pri podnebnih tveganjih se upoštevajo tranzicijska tveganja.

 Vir: Banka Slovenije.

Publikacija Poročilo o finančni stabilnosti, oktober 2024
Nagovor namestnika guvernerja
Predstavitev z novinarske konference
Posnetek novinarske konference