Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 02.07.2013
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, junij 2013 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2013.
Gospodarska gibanja v evrskem območju so sredi drugega četrtletja postala manj neugodna, znake prehodnega izboljševanja pa je kazalo tudi slovensko gospodarstvo. Industrijska proizvodnja se v zadnjih treh mesecih ni več zmanjševala, k čemur je prispeval predvsem občuten porast izvoza. Podjetja so vse do junija pozitivno ocenjevala tudi prihodnje povpraševanje. V gradbeništvu so se negativni trendi nekoliko umirili, maja so bili večji tudi prihodki v trgovini. Po drugi strani so bila pozitivna gibanja na trgu dela aprila in maja predvsem sezonskega značaja. Nezaposlenost je visoka in ob neugodnih pričakovanjih glede prihodnje gospodarske rasti njenega zmanjševanja kratkoročno ni moč pričakovati. Upoštevajoč še občutno realno znižanje mase plač se to odraža v ohranjanju šibkega domačega povpraševanja. Dodatni ukrepi fiskalne konsolidacije naj bi prispevali k zmerno negativni rasti BDP tudi v prihodnjem letu. Ponovno vzdržna pozitivna rast naj bi tako nastopila v letu 2015, ob izboljšanju razmer v mednarodnem okolju in ob pozitivnih učinkih na financiranje gospodarstva zaradi znatnih fiskalnih resursov, namenjenih sanaciji bank v težavah.
Nizka gospodarska aktivnost in dohodki na začetku leta so se ob ukrepih za kapitalsko krepitev bank močno odrazili v bilanci javnega financiranja. Primanjkljaj države po metodologiji ESR 95 je znašal v prvem trimesečju 6,5 % BDP, oziroma 10,4 % BDP ob upoštevanju dokapitalizacij v bančnem sektorju. V predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije, ki ga je sprejela vlada 20. junija, je predviden celoletni primanjkljaj v višini 1,5 mrd EUR oziroma 4,4 % BDP, kar je za dobrih 0,5 mrd EUR več kot v prvotnem proračunu. Z rebalansom pa so bila glede na dopolnitev Programa stabilnosti z maja 2013 povišana tudi sredstva za krepitev kapitala bank, in sicer na 1,2 mrd EUR. V programu sanacije bank so vsi glavni predvideni posegi skoncentrirani v letošnjem letu, kar bo letos, prehodno, bistveno povečalo javni primanjkljaj in javni dolg. Vlada tako pričakuje znižanje primanjkljaja v letu 2014 na 2,6 %.
V tako neugodnem gospodarskem okolju je gibanje inflacije umirjeno. Ob višjih cenah goriv se je junija medletna stopnja rasti HICP povišala na 2,2 %, vendar kazalniki osnovne inflacije ostajajo nizki in pod povprečjem evrskega območja. Močnejše enkratne učinke na povišanje cen je pričakovati zaradi dviga DDV in nekaterih drugih fiskalnih ukrepov, vendar naj bi se skupna inflacija v drugi polovici leta zaradi nizkega domačega povpraševanja in stroškovnega prilagajanja gospodarstva tendenčno še naprej gibala na ravni okoli dveh odstotkov.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Pregled finančnih računov 2007 - 2012. Pregled bo skupaj s podrobnimi podatki po institucionalnih sektorjih in finančnih instrumentih, metodologijo in procesom njihove sestave objavljen v letni statistični publikaciji Finančni računi Slovenije 2007-2012.
4) Svet Banke Slovenije je sprejel Sklep o vzpostavitvi Nacionalnega sveta za plačila. Vzpostavitev Nacionalnega sveta za plačila sledi reviziji vloge Sveta SEPA (angl. SEPA Council), katerega namen je na ravni EU zagotoviti ustrezen dialog med različnimi deležniki na trgu plačilnih storitev, predvsem s ciljem vključitve uporabnikov plačilnih storitev v ta dialog. Tako na ravni EU kot na ravni Slovenije je bila SEPA v prvi vrsti projekt bančnega sektorja, z nezadostno vpetostjo uporabnikov plačilnih storitev. Banka Slovenije je pripravila tudi predlog Poslovnika Nacionalnega sveta za plačila, ki bo strateško, posvetovalno in komunikacijsko telo, v katerem se bosta pod okriljem Banke Slovenije na visoki ravni srečevali strani ponudbe in povpraševanja na trgu plačilnih storitev, usklajevali interese, določali prednostne naloge ter razreševali morebitna nesoglasja. Banka Slovenije bo na podlagi kriterijev za članstvo v skladu s sprejetim sklepom k sodelovanju v Nacionalnem svetu za plačila poleg bank povabila tudi ostale deležnike, ki bodo lahko strokovno prispevali k uveljavitvi učinkovitih plačilnih storitev.