Krepitev gospodarske aktivnosti v prihodnjih letih; inflacija se bo gibala pri 2-odstotnem cilju cenovne stabilnosti

V Banki Slovenije v danes objavljeni napovedi gospodarskih gibanj ugotavljamo, da se je po hitrem popandemičnem okrevanju rast gospodarske aktivnosti letos umirila, v obdobju 2025–2027 pa bo ponovno višja in v povprečju 2,5-odstotna. Kljub temu bo rast zaposlenosti počasnejša kot v preteklih letih. Inflacija se bo po letošnjem naglem zniževanju v obdobju napovedi gibala pri 2-odstotnem cilju cenovne stabilnosti. Napoved spremljajo tveganja, povezana predvsem s strukturnimi izzivi ter z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi protekcionističnimi ukrepi v zunanji trgovini.

V Banki Slovenije smo pripravili novo napoved gospodarskih gibanj, ki kaže, da bo okrepljeno gospodarsko rast v prihodnjih letih podpirala zasebna potrošnja, temelječa na visoki zaposlenosti, rasti realnih dohodkov in postopno boljšem zaupanju potrošnikov. V letih 2025 in 2026 se bodo znova okrepile državne investicije, ki bodo v pomembni meri odražale pospešeno koriščenje sredstev EU iz programa za okrevanje in odpornost. Ob okrevanju gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah pričakujemo tudi krepitev izvoznega povpraševanja, kar bo spodbudno vplivalo tudi na rast zasebnih investicij. Te bodo ob manj restriktivno naravnani denarni politiki podpirali tudi ugodnejši pogoji financiranja.

Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju  zmernejša kot v preteklih letih. Napoved njene rasti za letos in naslednje leto znaša 0,1 odstotka oziroma 0,2 odstotka, medtem ko se bo v letih 2026 in 2027 postopno okrepila. Ob tem bo trg dela ostal tesen, kar se odraža v stopnji brezposelnosti, ki bo v napovednem obdobju ostala na nizkih ravneh. Ob manjšem prispevku dela bo gospodarska rast v letih 2025–2027 pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela.

Inflacija se bo v obdobju napovedi gibala pri 2-odstotnem cilju denarne politike. Ob koncu leta 2024 in v prvih mesecih leta 2025 sicer pričakujemo prehodno krepitev inflacije, na kar bodo vplivali zlasti rast cen hrane ter učinki osnove in nov sistem obračunavanja omrežnin pri cenah elektrike. V letu 2027 bodo na inflacijo vplivale tudi višje okoljske dajatve.

Napoved gospodarske rasti spremljajo pretežno negativna tveganja, medtem ko so ta na strani inflacije usmerjena rahlo navzgor. Domače gospodarsko okolje ostaja podvrženo strukturnim izzivom, ki so med drugim povezani z nizko preteklo naložbeno aktivnostjo, pritiski na izvozno konkurenčnost in neugodno demografsko sliko. S podobnimi izzivi se soočajo tudi nekatere najtesnejše trgovinske partnerice v evrskem območju, kar bi lahko vplivalo na njihovo trajno nižjo gospodarsko rast in s tem na našo izvozno dejavnost. Zunanjetrgovinska tveganja prav tako dodatno krepijo povišana geopolitična negotovost in morebitne zaostritve protekcionističnih ukrepov v svetovni trgovini.

Publikacija Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, december 2024
Predstavitev z novinarske konference
Posnetek novinarske konference