Razmere za poslovanje bank ostajajo ugodne
Banke tudi v letošnjem letu poslujejo v razmerah zmerne rasti gospodarske aktivnosti. Postopno zniževanje ključnih obrestnih mer ECB se odraža tudi na kreditiranju nebančnega sektorja. Banke sicer še naprej kreditirajo predvsem gospodinjstva (prevladujejo potrošniški krediti), medtem ko kreditiranje podjetij ostaja šibko. Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja slovenskih bank, pri čemer tudi letos izstopa priliv vlog gospodinjstev. V informaciji o poslovanju bank s komentarjem, ki zajema podatke do oktobra, med drugim ugotavljamo še, da je bil dobiček bank v prvih desetih mesecih na visokih ravneh in je za več kot desetino presegel dobiček iz enakega obdobja lani, kar je posledica tudi še vedno visokih razlik med obrestnimi merami za naložbe in vire.
Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja bank
Vloge nebančnega sektorja se še naprej povečujejo, a je njihova rast v letošnjem letu skromna. Do oktobra so se vloge zmanjšale pri vseh sektorjih, z izjemo vlog gospodinjstev, katerih priliv je bil s 425 mio EUR podoben lanskemu v enakem obdobju. Medletna rast se je po znižanju v začetku leta, povezanim z nakupom obveznic za državljane, do oktobra zvišala na 2,7 odstotka, a ostala pod povprečjem evrskega območja. Vloge nefinančnih družb so se po zmanjševanju v prvi polovici leta od julija dalje krepile, vseeno pa se je njihov obseg v desetih mesecih letos zmanjšal za 156 mio EUR. Naraščanje vezanih vlog se je umirilo in tako vloge na vpogled še naprej predstavljajo glavnino vseh vlog gospodinjstev (84,6 odstotka) in nefinančnih družb (72,7 odstotka).
Pri kreditiranju še naprej prevladujejo potrošniška posojila
Banke so letos do oktobra povečale obseg posojil nebančnemu sektorju, in sicer za 1,4 mrd EUR, medtem ko se je ta v enakem obdobju lani zmanjšal. Medletna rast je oktobra znašala 4,0 odstotka in je vidneje presegla evrsko povprečje (1,3 odstotka).
Banke so še naprej aktivno kreditirale predvsem gospodinjstva. Medletna rast posojil je oktobra znašala 5,7 odstotka in še naprej presega povprečje evrskega območja. V tekočem kreditiranju gospodinjstev še naprej prevladujejo potrošniška posojila, kjer je medletna rast oktobra znašala 14,3 odstotka in še naprej precej presega evrsko povprečje. Tekoče kreditiranje s stanovanjskimi posojili pa je bilo letos rahlo večje kot v enakem obdobju lani. Tu se je medletna rast od novembra lani, ki je bila rast najnižja v zadnjih letih, do oktobra zvišala na 3,4 odstotka. Kreditiranje nefinančnih družb je ostalo šibko, saj so se posojila medletno zmanjšala za 4,4 odstotka. Največje letošnje enkratno povečanje obsega posojil je predstavljalo kreditiranje ene lizinške družbe, s čimer se je obseg posojil drugim finančnim institucijam (DFI) močno povečal. Tudi letos pa se zmanjšuje obseg posojil tujim osebam.
Dobiček za dobro desetino večji enakega obdobja lani
Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih desetih mesecih leta za 12,1 odstotka presegel lanskega v enakem obdobju. Tudi letošnje povečanje dobička je predvsem rezultat povečanja neto dohodka. K njegovemu povečanju so v dveh tretjinah prispevali neto obrestni prihodki, ki so posledica tega, da so banke obrestne mere prilagodile na strani kreditiranja, manj pa na strani obrestovanja depozitov. Obseg neto oslabitev in rezervacij je ostal majhen, znašal je manj kot tri odstotke ustvarjenega bruto dohodka. Dobičkonosnost bank na kapital je z dobrimi 20 odstotki le za malenkost zaostajala za vrednostjo, doseženo v enakem obdobju predhodnega leta. Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden, prav tako njegova likvidnost.