Gospodarske razmere ostajajo negotove
Gospodarska aktivnost v Sloveniji je v zadnjem lanskem četrtletju kljub negotovim razmeram na ključnih izvoznih trgih ostala razmeroma ugodna, kar je skladno z našo najnovejšo napovedjo. Na domačem trgu dela se ob vztrajajoči tesnosti in nadaljnji robustni rasti plač kažejo znaki ohlajanja. Decembrska inflacija je bila pričakovano nekoliko višja kot mesec prej.
Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je po anketnih kazalnikih v lanskem zadnjem četrtletju blago skrčila, in sicer predvsem zaradi zmanjševanja dejavnosti v predelovalni industriji. Z medletno znova višjo rastjo cen energentov se je decembra pričakovano nekoliko okrepila skupna inflacija evrskega območja, na 2,4 odstotka. Osnovna inflacija je ostala četrti mesec zapored nespremenjena pri 2,7 odstotka. Tako kot večina pomembnejših svetovnih centralnih bank tudi v okviru Evropske centralne banke nadaljujemo z rahljanjem restriktivnosti denarne politike. Decembra smo četrtič v letu 2024 znižali obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita za 0,25 odstotne točke na 3,0 odstotka.
Gospodarske razmere v Sloveniji so ob raznolikem gibanju med dejavnostmi v lanskem zadnjem četrtletju ostale negotove, vendar boljše kot pred letom. Še naprej so bila solidna gibanja v storitvah in trgovini, ki jih podpirata robustno domače trošenje in turizem. Razmeroma ugodna so bila tudi gibanja v industriji, novembra pa se je po nekaj mesecih močno povečala tudi gradbena aktivnost. Nasprotno se je razpoloženje v gospodarstvu po anketnih podatkih v zadnjem četrtletju nekoliko poslabšalo. Ob razpoložljivem naboru kazalnikov kratkoročni napovedni modeli za zadnje četrtletje nakazujejo 0,5-odstotno četrtletno rast BDP. To je skladno z našo zadnjo napovedjo, ki za leto 2024 znaša 1,4 odstotka, za leto 2025 pa 2,2 odstotka.
Trg dela je ob koncu leta ostal tesen, vendar z znaki ohlajanja. Razmere ostajajo ugodne predvsem v storitvenih dejavnostih, medtem ko se število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih zmanjšuje. Število prostih delovnih mest se postopoma zmanjšuje, a je še vedno večje kot pred pandemijo. To se kaže v vztrajajoči tesnosti trga dela, ki ohranja robustno rast plač.
V mednarodni menjavi so se nadaljevala spodbudna gibanja iz tretjega četrtletja kljub negotovostim v zunanjem okolju. Skupni izvoz je bil po plačilnobilančnih podatkih medletno večji za 4,4 odstotka, medtem ko je celoten uvoz ostal približno enak kot pred letom. Enoletni presežek na tekočem računu je novembra znašal 3,3 mrd EUR, največ po maju 2021. Še vedno izhaja pretežno iz presežka storitvene menjave.
Skupna inflacija, merjena s HICP, se je konec leta 2024 povišala na 2,0 odstotka (novembra 1,6 odstotka). To je zlasti posledica vnovične krepitve medletne rasti cen energentov, predvsem zaradi učinka osnove, povezanega z znižanjem trošarin in marž pri motornih gorivih v decembru 2023. Osnovna inflacija se je znižala na 2,0 odstotka (novembra 2,3 odstotka). K temu je prispevala zlasti upočasnitev rasti cen neenergetskega industrijskega blaga, medtem ko se rast cen storitev ohranja na povišanih ravneh.
Razpoložljivi podatki državnega proračuna, konsolidirane bilance javnih financ in računov države kažejo zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja v lanskem letu. K temu so prispevali predvsem začasni dejavniki, med drugim zmanjšanje obsega izrednih ukrepov za blažitev visokih cen energentov, zgodovinsko ugodne razmere na trgu dela in krčenje investicij po zaključku predhodne finančne perspektive EU. V okolju povečane negotovosti ostajajo javne finance izpostavljene številnim tveganjem, ki vključujejo izvajanje strukturnih reform, zeleni prehod in geostrateške razmere.