Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 14.05.2013
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je med drugim obravnaval Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, maj 2013, in ga sprejel. Poglabljanje recesije v evroobmočju, negotovost na mednarodnih finančnih trgih in dodatno znižanje domačega povpraševanja so vplivali na poslovanje podjetij in bank v lanskem in prvih mesecih letošnjega leta. Visoka zadolženost podjetja omejuje pri dostopu do virov financiranja in novih investicijah. Recesija in nizki ustvarjeni dobički, ob nerazvitih alternativnih načinih financiranja, zavirajo nujne institucionalne in strukturne spremembe, ki bi vplivale na zniževanje visokega finančnega vzvoda. V teh pogojih se je v bankah, kot največjih relativnih upnikih podjetij, večji del leta nadaljevalo poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja. Ob nizki kakovosti kreditnega portfelja in nadaljnjem krčenju kreditne aktivnosti postaja dohodkovno tveganje vedno pomembnejše tveganje za slovenske banke.
Kakovost kreditnega portfelja se je v zadnjih mesecih stabilizirala. Banke nadaljujejo s prestrukturiranjem svojih portfeljev in povečanjem deleža manj tveganih naložb. Pri tem se je širjenje portfeljev na manj tvegan sektor prebivalstva, zaradi zniževanja razpoložljivega dohodka in povečanja nezaupanja, lani ustavilo. Za učinkovitejše izboljševanje strukture bančnih portfeljev je nujno hitrejše izločanje iz bilanc najmanj kakovostnih delov portfelja, s pospešenim zaključevanjem stečajnih postopkov, odpisi slabih terjatev in prenosom delov portfelja iz bilanc na eno od oblik slabe banke.
Večkratna zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države in nekaterih bank so dodatno otežila sicer omejen dostop do virov financiranja na finančnih trgih v tujini. Spremembe v strukturi virov financiranja bank so usmerjene k povečevanju deleža primarno zbranih virov varčevalcev ob nadaljnjem zniževanju finančnega vzvoda bank. Doseganje oziroma ohranjanje kapitalske ustreznosti s krčenjem kreditne aktivnosti prehodno povzroča negativne povratne učinkov na gospodarsko aktivnost in povpraševanje, zato je nujno nadaljevati z aktivnostmi vezanimi na dokapitalizacijo bank in sanacijo bančnih naložb.