Stališča BS v okviru projekta sanacije bančnega sistema o potrebnih aktivnostih za izboljšanje poslovanja realnega sektorja in izhoda iz krize

V okviru projekta sanacije bančnega sistema si Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije (ZBS) že od pomladi 2012 z usklajenimi aktivnostmi prizadevata za reševanje perspektivnih podjetij v težavah.

Banka Slovenije je od sredine decembra 2012 do začetka marca 2013 koordinirala razgovore med podjetji, ki so jih predlagale banke, in bankami upnicami. Omenjenih razgovorov so se udeleževali tudi predstavniki ZBS, GZS in (občasno) posameznih pristojnih ministrstev. S strani bank predlagani seznam je bil kasneje nadgrajen z nekaterimi dodatnimi podjetji. Praviloma so imela in imajo vsa obravnavana podjetja visoko povpraševanje po njihovih izdelkih oz. storitvah, zlasti v tujini, in dobre obete za rast, omejena pa so na strani financiranja in odgovornega lastniškega upravljanja. Značilnost večine teh podjetij je visoka zadolženost, visoki stroški financiranja, težave z likvidnostjo zaradi zamud s plačili, pomanjkanje obratnih sredstev in nesposobnost ali neodgovornost lastnikov za dokapitalizacijo. Podjetja so pogosto nesposobna pridobiti bančne garancije za vračilo avansov in dobro izvedbo del, omejujejo pa jih tudi neustrezne in napačne rešitve ekonomske politike.

Cilj projekta sanacije bančnega sistema je bil izbrati bančne dolžnike - podjetja, ki še vedno ustvarjajo dobiček iz svoje osnovne dejavnosti, vendar jih bremeni visoka zadolženost in zato visoki stroški financiranja. Namen omenjenega procesa je bil identificirati konkretne težave podjetij iz čim več različnih panog dejavnosti in spodbuditi banke upnice k bolj usklajenemu in hitrejšemu delovanju ter jim hkrati postaviti okvir za samostojno dogovarjanje in reševanje odprtih vprašanj tudi pri drugih perspektivnih podjetjih. Banka Slovenije je javnost o teh aktivnostih seznanila v sporočilih za javnost dne 12.2.2013 in 16.4.2013 ter s pojasnili medijem.

Banka Slovenije na osnovi opravljenih razgovorov ugotavlja pripravljenost bank upnic, podjetij in njihovih lastnikov za čim hitrejše prestrukturiranje, hkrati pa tudi precejšnjo pasivnost ali celo odsotnost države kot lastnice, zakonodajalke in nosilke ustreznih ekonomskih politik. Kot skupna težava se je v navedenih procesih pokazala odsotnost ustreznih sistemskih rešitev na ravni države zaradi pomanjkljivih in neustreznih zakonodajnih rešitev ter nedefiniranih in omejujočih ali celo nasprotujočih ekonomskih politik.

Banka Slovenije in poslovne banke menimo, da bi postopke prestrukturiranja olajšala garancijska shema države, ki bi v prehodnem razdobju omogočila lažje kreditiranje podjetij in lastniško konsolidacijo. V skladu s pravili o državnih pomočeh je nujno čim prej oblikovati ustrezno garancijsko shemo, ki je v skladu s pravili Evropske komisije.

Banka Slovenije bo v naslednjih mesecih spremljala izvajanje procesov prestrukturiranja in zavez prevzetih v razgovorih med bankami in podjetji. V ta namen je bil vzpostavljen sistem spremljanja načrtov prestrukturiranja in politike oblikovanja oslabitev oziroma rezervacij v bankah. Svet Banke Slovenije je že sprejel dve spremembi podzakonskim aktov BS (Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Sklep o dopolnitvah Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic), ki omogočata nadzorniško spremljanje kvalitete bančnih posojil podjetjem, ki so v procesu prestrukturiranja.

Banka Slovenije ocenjuje, da bodo poleg začetih procesov prestrukturiranja podjetij potrebne še dodatne sistemske spremembe.

Na zakonodajnem področju bo v čim krajšem času potrebna celovita reforma stečajne zakonodaje. Banka Slovenije je pripravljena sodelovati pri tej nujni reformi. Banka Slovenije je tudi pripravila izhodišča za izboljšanje zakonskega okvira izvensodne realizacije zavarovanj z nepremičninami zaradi oživitve nepremičninskega trga (posredovano Ministrstvu za finance). Ker je treba zagotoviti učinkovite pogoje za prestrukturiranje podjetja, določiti posebne položaje in razmerja v primeru prestrukturiranja podjetja ter tako vzpostaviti pogoje za hitro in ekonomsko utemeljeno odločanje o prestrukturiranju podjetja v težavah, Banka Slovenije intenzivno sodeluje pri pripravi zakonodaje o izvensodnem prestrukturiranju podjetij.

Glede lastništva podjetij Banka Slovenije ugotavlja, da imajo številna podjetja neodgovorne, premalo aktivne in finančno šibke lastnike (pridobitev lastništva s procesom privatizacije brez lastnih denarnih vložkov v podjetja), ki nimajo izdelane dolgoročne strategije razvoja. Neodgovornost lastnikov v več primerih velja tudi za podjetja v večinski državni lasti. Brez strategije upravljanja z državnim premoženjem in občasno celo nasprotujočega delovanja paradržavnih skladov v vlogi lastnikov, se je breme reševanja takšnih podjetij doslej prelagalo na banke.

Na področju gospodarskega razvoja je nujno potrebno, da država pripravi ustrezno strategijo upravljanja z državnim premoženjem in predvidi postopen umik iz gospodarstva povsod tam, kjer je trg boljši instrument učinkovitosti kot državno lastništvo.

Položaj podjetij oziroma njihovo konkurenčnost, poleg notranjih dejavnikov, še dodatno poslabšuje večletna odsotnost ustreznih ekonomskih politik države. Država oziroma pristojna ministrstva morajo čim preje izdelati strategijo razvoja posameznih panog in regij, ki bo upoštevala ekonomske danosti, in slonela na poslovni upravičenosti (profitabilnosti). Na tej podlagi je potrebno prilagoditi ekonomske politike ter preučiti možnosti za pomoč/spodbude posameznim panogam/podjetjem. Strategija mora zasledovati cilj ustvarjanja konkurenčnih podjetij in dejstvo, da je za Slovenijo neto izvoz ključni dejavnik uspešnega razvoja in izhoda iz krize.

Banka Slovenije meni, da je poleg takojšnje odločitve glede operacionalizacije vseh pravnih podlag in aktivnosti po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/2012) za izboljšanje stanja bančnega sistema nujno tudi hkratno aktivno prestrukturiranje in preživetje perspektivnega dela slovenskega realnega sektorja. Poleg usklajenega delovanja bank upnic, lastnikov in podjetij je ključna takojšnja in aktivna vloga države. Banka Slovenije je banke že pozvala k intenziviranju navedenih nujnih procesov.

Banka Slovenije vidi oba procesa (prestrukturiranje podjetij in sanacijo bančnega sistema) kot komplementarna. Učinkovito reševanje perspektivnega realnega sektorja pomeni manjše breme t.i. "slabe banke" in manjšo obremenitev proračuna. Tako bo omogočena tudi hitrejša ponovna vzpostavitev rasti kreditiranja realnega sektorja.

Banka Slovenije je pripravljena aktivno sodelovati v okviru svojih zakonsko opredeljenih nalog pri oblikovanju rešitev potrebnih za izhod iz finančne in gospodarske krize ter nuditi vso strokovno pomoč.