Sporočilo za javnost - Slovenije in Cipra ni mogoče primerjati (pojasnila glede na razvoj dogodkov na Cipru)
Razmer v Sloveniji ni mogoče primerjati s tistimi na Cipru. Relativna velikost slovenskega bančnega sistema ni primerljiva z velikostjo bančnega sistema na Cipru, kakor tudi poslovni modeli ciprskih bank niso neposredno primerljivi s poslovnimi modeli bank v Sloveniji.
Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema, merjena v odstotkih BDP (bruto domačega proizvoda), je leta 2012 dosegla 135%, kar je odločno manj od velikosti bančnega sistema na Cipru, ki znaša 800% ciprskega BDP.
Specifičnost ciprskega bančnega sistema je posebno ugoden davčni režim za tamkajšnje vlagatelje, ki je že dlje časa predmet obravnave med Ciprom in EU.
Nedenarni finančni subjekti iz tujine so imeli v slovenskih bankah vlog za manj kot 1% vseh finančnih obveznosti bank, medtem ko je eden od razlogov, ki ga navajajo pogajalci za obdavčitev vlog ciprskih bank prav visok delež depozitov tujih državljanov. Med deponenti slovenskih bank je za razliko od Cipra delež nerezidentov simboličen.
Vloge v bankah v slovenskem bančnem sistemu so varne in njihovo gibanje je stabilno: slovenska gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva imajo 15.160 mio EUR vlog v bankah konec januarja 2013, kar pomeni merjeno v odstotkih BDP 43%. Ostalih vlog v bankah je približno 23,5 milijard EUR oz. 66% BDP. Vloge gospodinjstev v bankah v Sloveniji se od novembra 2012 postopoma zvišujejo, samo v januarju so se zvišale za več kot 100 mio EUR.
Podrobnejši podatki o obveznostih do posameznih sektorjev so na voljo tudi na spletni strani Banke Slovenije v Biltenu Banke Slovenije - tabela 1.6. Izbrane obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev (http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229) ali med podatkovnimi serijami (Denar in monetarne finančne institucije - http://www.bsi.si/financni-podatki-r.asp?MapaId=981#14083) .
Z določbami Zakona o bančništvu (ZBan-1) in v skladu z Evropsko direktivo št. 94/19/ES, v Sloveniji urejeno jamstvo za vloge pri bankah in hranilnicah do vključno 100 tisoč evrov po posameznem vlagatelju. Za jamstvo vlog velja sistem solidarnega jamstva vseh bank in hranilnic v RS, kar pomeni, da bi v primeru izplačila vlog iz jamstvene sheme, t.j. v primeru začetka stečaja nad eno od bank ali hranilnic v slovenski jamstveni shemi, vse banke in hranilnice (razen banke v stečaju) poravnale znesek sorazmerno z deležem zajamčenih vlog, ki ga imajo. V primeru, da ne bi zmogle vplačati zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, bi le-ta začasno zagotovila država in jih naknadno izterjala od bank v pripadajočem deležu. Več informacij o sistemu jamstva si lahko preberete na spletni strani Banke Slovenije: http://www.bsi.si/jamstvo-vlog.asp?MapaId=150