Pojasnilo v zvezi z vlogo Banke Slovenije pri pripravi podzakonskih predpisov za slabo banko

Mediji so v zadnjih dneh obširno poročali o pripravah podzakonskih predpisov za vzpostavitev slabe banke (DUTB) v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). V zvezi s tem so mediji izpostavili zlasti pripombe in priporočila, ki so jih glede dosedanjih aktivnosti pri pripravi podzakonskih aktov podale mednarodne institucije – Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.

Banka Slovenije sodeluje z Ministrstvom za finance, ki je odgovorno za pripravo podzakonskih predpisov na podlagi ZUKSB, pri pripravi tistih podzakonskih predpisov, ki bodo določali pogoje in način izvedbe posameznih ukrepov v bankah – tako za dokapitalizacijo bank, prenos slabih terjatev in drugih tveganj bank na slabo banko kot tudi glede izdaje poroštev države. Banka Slovenije je že v času razprave ob sprejemanju zakona poudarjala, da je nujno, da izvajanje teh ukrepov v bankah temelji na ugotovitvah nadzora Banke Slovenije glede sposobnosti posamezne banke, da izpolni nadzorniške zahteve v zvezi s kapitalsko ustreznostjo v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-1) in da so drugačna merila in kriteriji za izvajanje ukrepov v bankah neutemeljeni in odpirajo možnosti špekulacij in moralnega hazarda brez reševanja pravih problemov v banki. Na ta vidik so kot posebno kritiko ureditve, ki izhaja že iz zakona, opozorile tudi mednarodne institucije in v zvezi s tem priporočile ustrezne spremembe zakonodaje.

Banka Slovenije je že v okviru razprave ob sprejemanju ZUKSB opozarjala, da zakon ne določa ustreznih pristojnosti Banke Slovenije v procesu odločanja o izvajanju ukrepov v bankah. Glede na to Banka Slovenije pritrjuje ugotovitvam mednarodnih institucij, da je zakon v tem smislu pomanjkljiv in je posledično tudi urejanje teh vprašanj v podzakonskem predpisu lahko le zelo omejeno. Banka Slovenije si bo tako prizadevala, da bo podzakonski predpis, ki bo določal pogoje in način izvedbe možnih ukrepov v bankah v čim večji meri (kot bo mogoče glede na zakonski okvir) zagotovil ustrezno vlogo Banke Slovenije v postopku odločanja o upravičenosti izvedbe določenega ukrepa v banki. Pri tem je pomembno upoštevati dejstvo, da je izhodišče za vsakršno ukrepanje v banki ugotovitev Banke Slovenije, da banka potrebuje dokapitalizacijo zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Pri tem pa je lahko (ni pa nujno) v procesu dokapitalizacije s strani države oziroma DUTB, kot poseben element določen tudi prenos slabih terjatev in drugega problematičnega premoženja banke (tj. terjatev in premoženja, ki bi v prihodnje v banki lahko povzročalo nadaljnje izgube in s tem zmanjševalo vrednost naložbe iz dokapitalizacije) na slabo banko ali posebno namensko družbo, ki jo ustanovi banka. V nobenem primeru torej v banki ne bi smelo biti dopustno izvajati ukrepa s prenosom terjatev in drugega premoženja banke na slabo banko kot samostojen ukrep ampak le, če se tak prenos izvaja kot del procesa dokapitalizacije banke zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke.

Poseben sklop podzakonskih predpisov naj bi po drugi strani urejal vprašanja glede vzpostavitve, mandata in delovanja slabe banke (DUTB) in jih pripravlja Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance je v okviru dosedanjih aktivnosti predstavilo šele groba izhodišča za oblikovanje teh aktov, ki pa ne dajejo jasnih odgovorov na pomembna vprašanja glede delovanja slabe banke in glede javnofinančnih učinkov. Banka Slovenije v pripravo teh izhodišč, ki jih je ministrstvo tudi poslalo v presojo zgoraj navedenim mednarodnim institucijam, ni bila vključena. Ministrstvo za finance smo že v postopku sprejemanja ZUKSB opozarjali na nekatere ključne dileme, ki jih sedaj izpostavljajo te institucije. Banka Slovenije je tako pripravila celo svoj predlog zakona, ki bi urejal vzpostavitev posebne agencije, pristojne za odločanje o ukrepih v bankah z upoštevanjem zahtev po ZBan-1 in bi lahko po potrebi odločila tudi o ustanovitvi posebne družbe, na katero bi se prenesle terjatve in drugo problematično premoženje bank, če bi bilo to glede na proces dokapitalizacije banke potrebno. Menimo, da je ureditev, ki smo jo predlagali, zagotavljala neodvisnost in strokovno delovanje agencije oziroma posledično slabe banke, ki bi bila osredotočena na vprašanja stabilizacije bank. Številnim pripombam, ki jih danes podajajo mednarodne institucije bi se tako z bolj uravnoteženo in strokovno razpravo v času sprejemanja zakona, lahko izognili. Ministrstvo za finance za takšno razpravo v času priprave ni kazalo pripravljenosti.

Banka Slovenije ponovno izpostavlja že večkrat izraženo mnenje, da je z vidika javnofinančnih učinkov najustreznejši ukrep stabilizacije bank neposredna dokapitalizacija, s katero se odpravi problem kapitalske ustreznosti bank, medtem, ko bi se tveganja iz naslova nadaljnjega poslabševanja kreditnega portfelja morala odpraviti z izdajo poroštev države bankam. Poslabševanje kreditnega portfelja bank in s tem povezane nove zahteve po dokapitalizacijah se namreč ne bo ustavilo zgolj z izločitvijo določenih slabih terjatev iz bank, ampak šele z ustrezno sanacijo realnega sektorja, da bo le-to ponovno sposobno vračati kredite. Tako je sanacija realnega sektorja dejansko problem, ki ga morata gospodarstvo in država nujno razrešiti pred ali vsaj hkrati z vprašanjem sanacije bank.

Banka Slovenije kljub številnim pomislekom, ki jih je izrazila v času sprejemanja ZUKSB in jih sedaj v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem DUTB podajajo tudi mednarodne institucije, podpira prizadevanja za čim prejšnjo vzpostavitev te institucije, pri čemer bi se določeni vidiki glede delovanja DUTB v vlogi slabe banke lahko uredili tudi kasneje. Banka Slovenije pritrjuje ugotovitvam mednarodnih institucij, da bo v okviru nadaljnjih aktivnosti potrebno doreči še številne pomembne okoliščine glede vzpostavitve slabe banke, opredelitve premoženja, ki se bo lahko prenašalo na slabo banko in glede delovanja (upravljanja) slabe banke, z upoštevanjem mednarodnih dobrih praks in priporočil mednarodnih institucij. Vendar pa, kot je bilo že pojasnjeno, bo DUTB poleg funkcije slabe banke (tj. s prevzemom in upravljanjem slabih terjatev in drugega problematičnega premoženja bank), opravljal tudi druge pomembne funkcije pri izvajanju ukrepov za stabilizacijo – tako pri dokapitalizaciji bank kot tudi pri dajanju poroštev bankam za tvegano premoženje, kar po mnenju Banke Slovenije predstavlja najpomembnejši in najučinkovitejši instrumentarij za stabilizacijo. Glede vzpostavitve funkcije slabe banke v okviru DUTB pa je po drugi strani smiselno ponovno na podlagi širše strokovne razprave proučiti in določiti jasna izhodišča in cilje, vključno z analizo javnofinančnih učinkov, ter v skladu s tem pripraviti tudi morebitne spremembe zakona.