Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 18.12.2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Spremembe podzakonskih aktov v zvezi z izračunom kapitala in kapitalskih zahtev.

Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel spremembe treh podzakonskih predpisov, ki urejajo izračun kapitala oziroma kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, in sicer Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic, Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice ter Sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Gre za proticiklične regulatorne spodbude, katerih namen je v okviru diskrecijskih možnosti podpreti proces restrukturiranja realnega sektorja, in sicer:

• podaljšanje obdobja, ko banki kapitalskih naložb v druge kreditne in finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki jih je pridobila v postopku finančnega prestrukturiranja, ni potrebno odštevati od kapitala (se podaljšuje od treh na pet let); ta olajšava trenutno pri bankah ni uporabljena;
• uveljavitev diskrecije, s katero se nadrejenim bankam v bančnih skupinah omogoči, da naložb v institucije, ki so vključene v konsolidacijo, v izračunu kapitala na posamični podlagi ni potrebno upoštevati med odbitnimi postavkami, pač pa se te naložbe vključijo v izračun tehtane tvegane aktive; izračuni kažejo, da bo ta sprememba sklepa za banke, ki so na vrhu bančnih skupin, prinesla izboljšanje količnika kapitalske ustreznosti na posamični podlagi. Zahteve po izpolnjevanju količnika kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi ostajajo za nadrejeno banko nespremenjene, kar je ključno za zagotavljanje celovitosti kapitala v bančni skupini;
• upoštevanje plomb o vpisu hipoteke kot dokaza pravne gotovosti za priznanje učinkov zavarovanja z nepremičninami; postopki za vpis hipoteke so še vedno preveč dolgotrajni, saj banke v obdobju čakanja na pravnomočni sklep o vpisu hipoteke ne morejo upoštevati nepremičnin kot primerno zavarovanje pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje; 
• uporabo posplošene tržne vrednosti Geodetske uprave Republike Slovenije kot podlage za vrednotenje nepremičnin pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditno tveganje; možnost uporabe posplošene tržne vrednosti, ki predstavlja poenostavitev v postopku določitve vrednosti nepremičnin, je omejena na stanovanjske nepremičnine do vključno 500.000 EUR;
• opustitev uporabe hipotekarne kreditne vrednosti pri določitvi vrednosti izpostavljenosti, zavarovane s poslovno nepremičnino v Republiki Sloveniji; hipotekarna kreditna vrednost predstavlja ocenjeno dolgoročno tržno vrednost nepremičnine, ki je v nestabilnih ekonomskih razmerah težko določljiva in posledično lahko vodi v napake pri oceni vrednosti nepremičnine v času.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2012 ter Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, december 2012 

Na poslovanje in razvoj tveganj v bankah so v letošnjem letu neugodno vplivali tako zniževanje gospodarske aktivnosti doma, kot zaostrena dolžniška kriza in upad gospodarske rasti v EU. Zaostreni pogoji poslovanja se odražajo v oteženem in vse dražjem dostopu bank do finančnih virov na mednarodnih trgih in v nadaljnjem zniževanju posojil nebančnemu sektorju, zlasti podjetjem. 

Banke so zaradi oteženega refinanciranja obveznosti na finančnih trgih v štirih letih več kot prepolovile obveznosti do grosističnih virov financiranja (v dobrih dveh letih so se zmanjšale za 7 mrd EUR, oziroma 20% BDP), pri čemer so samo del zmanjšanja virov uspele nadomestiti s povečanjem izpostavljenosti do Evrosistema. Tveganje refinanciranja ostaja pomembno odvisno od bonitetne ocene dolgoročnega dolga države in posledično njenega dostopa do finančnih trgov. Vrednost obveznosti do tujine, ki zapadejo v plačilo v prihodnje, se sicer zmanjšuje, vendar se hkrati zmanjšuje tudi obseg prostega premoženja primernega za zastavo pri operacijah ECB. 

Država si mora s kredibilnim vodenjem strukturnih reform prizadevati za ohranjanje bonitetne ocene in si s tem zagotoviti dostop do mednarodnih finančnih trgov sebi, posredno pa tudi bankam. Nasprotovanje nekaterim sprejetim ukrepom z referendumskimi pobudami po eni strani zbuja nezaupanje v državo, da se je sposobna z ukrepi ekonomske politike prilagoditi poslabšanim gospodarskim razmeram oziroma jih preobrniti, po drugi strani pa to vpliva pri investitorjih na oceno tveganj naložb v državni in tudi bančni sektor. Aktivnejša podpora bank perspektivnim podjetjem z usklajenim vodenjem njihovega finančnega prestrukturiranja bi spodbudila okrevanje gospodarstva, s čimer bi se prekinil tudi povratni vpliv negativne gospodarske rasti na krčenje kreditne aktivnosti in povečevanje kreditnega tveganja. Ključni cilj nosilcev ekonomske politike, bank in ostalih deležnikov mora biti ohranjanje poslovanja podjetij z vzdržnim poslovnim modelom. Veljavna zakonodaja bi tako morala v večji meri omogočati in vzpodbujati pravočasno lastniško in finančno prestrukturiranje dolžnikov, z aktivnejšo vlogo bank. Prav tako je za okrevanje gospodarstva pomembna jasna opredelitev glede državne pomoči za stabilizacijo bančnega sistema. S pogosto poenostavljeno razlago, da gre pri Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank za urejanje prenosa slabih terjatev iz bank na Družbo za upravljanje terjatev bank, je zanemarjena druga vsebina tega zakona, ki bi omogočila tudi širok nabor drugih ukrepov države za stabilizacijo bank kot so predvideni tudi na ravni Evropske unije, njihov namen pa je z zmanjševanjem tveganj omogočiti bankam kreditiranje gospodarstva. Predvsem gre za ukrepe kapitalske podpore, jamstva za izdane instrumente financiranja in jamstva za kredite podjetjem.