Sporočilo za javnost - predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Svet Banke Slovenije je dne 12. 12. 2012 obravnaval predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje, in v luči težav, ki jih ima bančni sistem v razreševanju slabih kreditov, sprejel naslednja stališča:

1. Banka Slovenije je Ministrstvu za pravosodje (MP) posredovala v pisni obliki predloge za spremembe ZFPPIPP že leta 2011. Tedaj je v koordinaciji Direktorata za zakonodajo MP delovala delovna skupina, ki naj bi pripravila spremembe ZFPPIPP. Iz različnih vzrokov delo te delovne skupine ni bilo nikoli dokončano. Ob novem predlogu novele ZFPPIPP-E iz novembra 2012, ki ga je pripravilo samo MP, Banka Slovenije ugotavlja, da je bilo sprejetih malo njenih predlogov za spremembo insolvenčne zakonodaje. ki jih je na prvotni predlog novele podala že junija 2012 in da se novela glede na trenutne gospodarske razmere pripravlja predolgo in prepočasi. 
2. V svojih predlogih je Banka Slovenije podala nekaj ključnih pripomb pomembnih za reševanje nastale situacije, med drugim ureditev pravic oseb, ki dokapitalizirajo družbe, določitev višine sredstev, ki jih morajo vplačati upniki oziroma novi lastniki, da pridobijo pravico do imenovanja novega vodstva in določitev obdobja, v katerem se iz ne krivdnih razlogov ne sme odpoklicati vodstva, ki so ga postavili upniki oziroma novi lastniki, olajšanje postopkov izvensodnega finančnega prestrukturiranja insolventnih podjetij še pred začetkom prisilne poravnave ali stečaja, dopolnitev postopka poenostavljene prisilne poravnave, kjer je precej odprtih vprašanj.
3. Glavni problemi pri vodenju insolventnih postopkov, kot jih opažajo tudi banke, so poleg navedenih neupoštevanih pripomb tudi premajhen vpliv ločitvenih upnikov (ki so v pretežni meri banke) pri glasovanju v zvezi s prisilno poravnavo, prevelik vpliv dosedanje uprave v postopku prisilne poravnave, predolgi stečajni postopki in s tem v zvezi (pre)pozno unovčevanje premoženja iz stečajne mase in omejene možnosti za reševanje podjetij ali njihovi zdravih delov v teh postopkih, tudi zato, ker stečajni upravitelji ne znajo oziroma nimajo interesa ohranjati zdravih jeder. 
4. Spremembe, ki jih uvaja novela ZFPPIPP-E, so sicer korak naprej vendar bistveno premajhen, saj ne ponujajo vseh potrebnih rešitev in ne rešujejo obstoječe sistemske nevarnosti za gospodarstvo. Banka Slovenije kot regulator bank razume težave realnega sektorja in poudarja, da je eden od vzrokov za te težave tudi neprimerna in nedorečena zakonodaja. Spremembe ZFPPIPP namreč niso potrebne le zaradi vzpostavljanja ustrezne pravne podlage, ki je potrebna za večji nadzor nad insolvenčnimi postopki, ampak bi morale predvsem reševati praktična vprašanja z globoko ekonomsko vsebino, kot jih izpostavljajo banke in Banka Slovenije, pri katerih je čas bistvenega pomena. V skladu s tem je nujno, da se čim več rešitev oziroma pripomb tako bank oz. Združenja Bank Slovenije in Banke Slovenije vključi že v to novelo zakona. V nasprotnem primeru bo preveč zamujenih priložnosti za reševanje oziroma sanacijo realnega sektorja, kar bo pustilo resne posledice tudi v bančnem sektorju.
5. Minister za pravosodje je na nedavnem Vrhu gospodarstva na Brdu javno obljubil, da bo novi zakon upošteval vse ali večino predlogov, ki jih je kot oviro za učinkovitejše poslovanje in reševanje podjetij v težavah izpostavilo gospodarstvo. Banka Slovenije poudarja, da je sprememba ZFPPIPP nujna in se mora obravnavati takoj in prednostno. Brez takojšnjih sprememb ni mogoče uspešno prestrukturiranje gospodarstva, ki je v težavah.