Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 4. decembra 2012
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Banka Slovenije je dne 4. 12. 2012 prejela sodbo Vrhovnega sodišča s katero je sodišče ugodilo njeni tožbi zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o denarni kazni, ki jo je le-ta izrekla Banki Slovenije. Sodišče je pritrdilo Banki Slovenije, da mora izmenjava podatkov med ATVP in Banko Slovenije potekati po postopku medsebojnega sodelovanja kot ga ureja Zakon o bančništvu.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, november 2012 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2012.
Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v tretjem četrtletju 2012 dodatno znižala, čeprav je bilo znižanje manjše kot v drugem četrtletju. Neugodni so tudi obeti za zadnje letošnje četrtletje, kar je v skladu z jesenskimi projekcijami Banke Slovenije o letošnjem znižanju aktivnosti za blizu 2 %.
Zniževanje gospodarske aktivnosti je v čedalje večji meri posledica pospešenega upadanja na vseh segmentih domačega povpraševanja. Ob stopnjevanju negotovosti na trgu dela in zniževanju realnega razpoložljivega dohodka se v zadnjih dveh četrtletjih namreč pospešuje tudi upadanje potrošnje gospodinjstev. Razpoložljivi dohodek znižujejo še ukrepi za konsolidacijo javnih financ, ki se odražajo tudi v nižji potrošnji in investicijah države ter nižji dodani vrednosti v javnih storitvah. Neugodna gospodarska klima, presežne zmogljivosti v podjetjih in težave s financiranjem povzročajo hitro upadanje investicij in zalog. Pri tem k znižanju investicij vedno več pripeva upad investicij v opremo in stroje. Nadaljevanje takih gibanj bi lahko trajneje oslabilo gospodarski potencial.
Izvozni sektor za sedaj še kaže relativno ugodne rezultate, ob upoštevanju izrazito neugodnih razmer na ključnih izvoznih trgih. Prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP je izrazito visok, saj se je ob zmanjšanju domačega povpraševanja v tretjem četrtletju uvoz zmanjšal bistveno močneje kot izvoz. Industrijska proizvodnja, ki je predvsem pogojena z izvoznim povpraševanjem, se kljub zaostrenim razmeram ni občutneje znižala. Njena rast je letos celo višja kot v povprečju evrskega območja. Pričakovati je, da bo visok presežek v menjavi s tujino še povečal pozitivni rezultat tekočega računa plačilne bilance v prihodnjih dveh letih.
Nadaljnja fiskalna konsolidacija je potrebna kljub neugodnim makroekonomskim razmeram. Vzpostavitev fiskalnega ravnovesja v prihodnjih letih je bistvena za zniževanje negotovosti v gospodarskem okolju in nemoteno dostopanje do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih. Vendar je pri zasnovi ukrepov potrebno upoštevati tudi njihove kratkoročne posledice na gospodarsko aktivnost. Za verodostojnost konsolidacije javnih financ je pomembna tudi zagotovitev njihove dolgoročne vzdržnosti, predvsem z uvedbo pokojninske reforme.
Inflacija se je novembra zaradi nižjih cen energentov znižala na 2,8 %, a je še vedno višja kot v evrskem območju. Začasno zvišana stopnja inflacije odraža tudi uveljavitev ukrepov konsolidacije javnih financ. Osnovna inflacija ostaja v razmerah krčenja domačega povpraševanja nizka in pod povprečjem evrskega območja. Tveganja pri inflaciji so vedno bolj vezana na nadzorovane cene in ukrepe za stabilizacijo javnih financ.
Svet BS s tega vidika ocenjuje, da predstavlja prenos odločanja o cenah komunalnih storitev oz. cenah storitev gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti brez ustrezne regulative resno tveganje za stabilnost cen in inflacijska pričakovanja. Zato je kljub trenutno nizki osnovni inflaciji Svet BS zaskrbljen nad predvidenim prenosom odločanja o cenah komunalnih storitev oz. o cenah gospodarskih javnih služb na lokalne skupnosti brez predhodne institucionalne ureditve regulatornih mehanizmov za nadzor upravičenosti povišanj cen pri lokalnih izvajalcih. Kot vhodni strošek za marsikatero podjetje lahko povečevanje cen komunalnih storitev tudi neposredno prispeva k poslabševanju konkurenčnosti gospodarstva.
Model financiranja gospodarstva s pretežno tujimi dolžniškimi viri prek kreditov bank v preteklosti, zahteva ustrezno restrukturiranje gospodarstva in zniževanje finančnega vzvoda.
Ustrezna razvojna politika in spodbudno poslovno okolje za gospodarske dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, je ključna usmeritev politike za oživitev gospodarstva.