Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 6. novembra 2012

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja in potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2012 ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2012. 

V zadnjem letu so slovenski izvozniki večinoma uspeli šibko povpraševanje iz evrskega območja nadomestiti s povečano prodajo na druge trge. Zato je aktivnost v industriji trenutno še relativno ugodna, vendar se obseg novih naročil znižuje. Domače povpraševanje ostaja nizko, razmere v gradbeništvu so slabe in nadaljuje se postopno manjšanje prihodkov v trgovini in drugih storitvah. Zaupanje v večini dejavnosti zasebnega sektorja še pada, nizko pa ostaja tudi zaupanje potrošnikov.

Neugodna gibanja v gospodarstvu slabšajo razmere na trgu dela, čeprav ostaja stopnja brezposelnosti skoraj nespremenjena na 8,4 %. Število delovno aktivnih se manjša predvsem zaradi opuščanja iskanja zaposlitve. V javnem sektorju se medletna rast števila delovno aktivnih oseb upočasnjuje, v nekaterih dejavnostih pa se število delovno aktivnih oseb že manjša. Hkrati se veča delež brezposelnih z višjo stopnjo izobrazbe. Stroški dela v zasebnem sektorju se manjšajo zaradi neugodnih razmer, v javnem sektorju pa zaradi potrebne fiskalne konsolidacije. K nižanju kupne moči gospodinjstev v zadnjih mesecih dodatno prispeva tudi dokaj visoka rast cen.

Medletna inflacija se je oktobra v primerjavi s septembrom znižala za 0,5 odstotne točke na 3,2 %. Na rast cen v vedno večji meri vplivajo fiskalni ukrepi, predvsem trošarine, takse, komunalne storitve ter znižanje subvencij za šolsko prehrano. Ti ukrepi prispevajo dobro tretjino k skupni rasti cen. Dodatni fiskalni ukrepi, potrebni za znižanje primanjkljaja v skladu z zavezami iz Programa stabilnosti in predvideni v predlogu proračunov za naslednji dve leti, bi lahko inflacijo prehodno še dodatno povišali. Osnovna inflacija ostaja nizka in v zadnjih treh letih zaostaja za povprečjem evrskega območja. To odraža neugodne makroekonomske razmere, ki omejujejo možnosti, da bi se inflacija trajneje dvignila.

3) Svet Banke Slovenije je obravnaval letno Anketo o povpraševanju po posojilih nefinančnih družb. 

Banka Slovenije z anketo enkrat letno ugotavlja, kako na kreditno aktivnost bank vplivajo dejavniki na strani povpraševanja nefinančnih družb po bančnih posojilih ter osnovne razloge za delno zavračanje kreditnega povpraševanja pri bankah. 

Rezultati ankete potrjujejo dosedanje ugotovitve Banke Slovenije o relativno močnem krčenju kreditnega povpraševanja podjetij po bančnih posojilih. To se je v letu 2011 skrčilo za 27% in v prvi polovici leta 2012 še za dodatnih 15%, kar je odraz upada gospodarske rasti ter procesa zniževanja zadolženosti podjetij. Zlasti je neugodno gibanje povpraševanje po posojilih za investicije, ki beleži največje medletno krčenje. Na drugi strani pa narašča povpraševanje po restrukturiranju posojil in podaljševanju rokov odplačila. Problem financiranja podjetij z dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja ostaja še naprej neuravnotežen v škodo lastniškega financiranja. Tega problema ni mogoče rešiti samo z reševanjem in čiščenjem slabih posojil bank in ni mogoče pričakovati, da bo to avtomatično povečalo kreditno rast. 

Stopnja presežnega povpraševanja po posojilih (to je odstotek neodobrenih posojil) je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko narasla, in znaša 31%, vendar na podobni ravni ostaja že od leta 2010. Na spremenjeno povpraševanje po posojilih so se relativno bolj uspešno prilagodile banke v večinski tuji lasti, ki so tudi po zaslugi bolj uspešnega poslovanja od ostalih dveh skupin bank znižale stopnjo presežnega povpraševanja. Analiza rezultatov ankete izpostavlja dva procesa: prehajanje povpraševanja po posojilih od obeh skupin bank v večinski domači lasti k bankam v večinski tuji lasti, ki največ prosilcev zavrnejo zaradi slabe bonitete komitenta, ter proces zavračanja pogojev posojil s strani prosilcev. Slednje je posledica nekonkurenčnih ponudb posojilnih obrestnih mer, ki pri slovenskih bankah v povprečju presegajo obrestne mere bank evroobmočja. 

Svet Banke Slovenije ocenjuje, da se banke z ugotovljenimi razlogi zavračanja posojil odzivajo na zaostrovanje razmer v sektorju nefinančnih podjetjih. Agonijo podjetij brez poslovne perspektive in možnosti uspešnega poslovnega prestrukturiranja je potrebno v dobro vseh deležnikov končati čim prej z učinkovitimi pravnimi postopki. Banke morajo pozornost usmeriti na drugi dve skupini podjetij. Prva skupina so podjetja, ki imajo v obdobju recesije finančne težave in nižjo boniteto. Med njimi bi morale banke, v sodelovanju z ostalimi deležniki in med seboj, če gre za skupnega komitenta, intenzivno ugotavljati, katera so tržno perspektivna ter zanje pravočasno oblikovati finančni reprogram. Učinkovita zakonodaja pa mora omogočiti prenos lastninskih pravic na nove lastnike. Druga skupina so podjetja, ki ponujena posojila bank v Sloveniji zavračajo. Pri teh morajo banke bolj prilagajati posojilne pogoje vsakemu posameznemu povpraševalcu ter hkrati v svojih poslovnih strategijah razširiti razpone posojilnih pogojev glede na ocene tveganosti komitenta. 
Anketa je objavljena na spletni strani Banke Slovenije.

4) Svet Banke Slovenije se je seznanil z osnutkom publikacije Neposredne naložbe 2011, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije. Končna verzija z angleškim prevodom bo na spletni strani Banke Slovenije objavljena decembra 2012.