Oblike in obseg državne pomoči v državah EU v času finančne in gospodarske krize

Z namenom stabilizacije finančnega in bančnega sistema je Ekonomsko-finančni svet že leta 2008 sprejel sklepe in pogoje o dodeljevanju državnih pomoči za sistemsko pomembne finančne institucije ter njihovo stabilnost. Koncem septembra 2012 je tudi bilo objavljeno poročilo o obsegu in oblikah državnih intervencij v finančni sektor (http://europa.eu/efc/sub_committee), ki so jih izvajale države EU skozi ukrepe rekapitalizacij, garancij na obveznosti bank, zamenjav premoženja bank in likvidnostne podpore.

Nekatere države so pričeli že pred leti z oblikami državne pomoči v času finančne in gospodarske krize, pri čemer je Slovenija med zadnjimi. Kapitalske krepitve so bile relativno najvišje na Irskem (40% BDP), sledijo Ciper, Luksemburg, Nizozemska (od 5 do 10% BDP), Belgija, Vel. Britanija, Portugalska in Latvija (med 3% in 5% BDP), v drugih državah pa okoli 2% BDP ali manj, pri čemer 10 držav EU ne potrebuje intervencije v smislu kapitalske krepitve. Garancije za obveznosti bank so znašale največ na Irskem (56% BDP), v drugih državah med 3 in 14% BDP, najnižje pa so bile v Vel. Britaniji in na Švedskem (okoli 1% BDP). Zamenjave premoženja je znašala dobrih 5% BDP v Belgiji, dobre 3% v Vel. Britaniji, v drugih državah pa med 1% in 3% BDP.

Celoten dokument je dosegljiv na spletni strani Ekonomsko-finančnega sveta (EFC) http://europa.eu/efc/sub_committee.