Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije 03.07.2012

03.07.2012 / Sporočilo za javnost

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja ter potrdil objavo gradiva Gospodarska in finančna gibanja, junij 2012, ter Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2012. 

Po razmeroma ugodnem letošnjem prvem četrtletju so se razpoložljivi kazalniki gospodarske rasti v Sloveniji na začetku drugega četrtletja večinoma poslabšali. V EU so upadli kazalniki zaupanja in aktivnosti, hkrati pa se kažejo tudi določene šibkosti v rasti ZDA in nekaterih drugih večjih gospodarstvih. Kljub temu je bila rast industrijske proizvodnje v Sloveniji v letošnjih prvih štirih mesecih še razmeroma ugodna. Negativni prispevek gradbeništva h gospodarski dinamiki se postopoma zmanjšuje, ob šibki trendni rasti te dejavnosti od sredine lanskega leta. Zaupanje v gospodarstvu upada, v zadnjih mesecih najbolj pri potrošnikih, kar se kaže v zniževanju prihodkov v večini storitvenih dejavnosti. V takih razmerah, ob zastoju števila novih zaposlitev in prostih delovnih mest, zmanjševanja brezposelnosti ni pričakovati.

V zadnjih dvanajstih mesecih do konca letošnjega prvega četrtletja se je primanjkljaj države zmanjšal na 5,7 % BDP. Rast prihodkov je bila nizka, zaradi nadaljevanja nizke gospodarske aktivnosti. V drugi polovici leta se pričakuje, da se bo primanjkljaj države nadalje zmanjšal zaradi krčenja izdatkov po sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ.

Inflacijska gibanja ostajajo v skladu s pričakovanji Banke Slovenije. K inflaciji še naprej največ prispevajo cene energentov, ki jih v zadnjem obdobju viša tudi prispevek trošarin. Šibka rast cen industrijskih proizvodov brez energentov in kazalniki osnovne inflacije odražajo nadaljnje stroškovno prilagajanje v gospodarstvu ter šibko domače povpraševanje. Inflacija, merjena s HICP, je junija medletno znašala 2,4 % in tako ostala na ravni povprečja evrskega območja.

V maju se je nadaljeval proces krčenja posojil nebančnemu sektorju za -4,8% na letni ravni, zaradi zmanjševanja posojil nefinančnim družbam in v zadnjem obdobju tudi posojil gospodinjstvom. Medletno so se posojila nefinančnim družbam znižala za 7,6%, in pričakovati je, da bo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer tudi v drugem četrtletju posojila upadala. Zaradi visokih stroškov virov financiranja bank in zaradi hkratnega krčenja posojilne aktivnosti, se vse bolj zmanjšujejo tudi neto obrestni prihodki, in sicer za -8,1%, in bruto dohodek bank. Na drugi strani so se stroški oslabitev bank povečali za 27% tako, da je bil poslovni rezultat v prvih petih mesecih negativen in je znašal -45,7 mio EUR pred davki.

Svet Banke Slovenije pričakuje, da bodo banke pospešile kreditiranje kreditno sposobnih kreditojemalcev, sicer obstaja nevarnost, da se bodo takšna podjetja zadolževala neposredno v tujini. Pri teh podjetjih morajo banke intenzivneje prilagajati ponudbo konkurenčni ponudbi posojil na enotnem evropskem trgu. Hkrati Svet Banke Slovenije poziva banke, da kljub administrativnim oviram pospešijo prestrukturiranje tistih podjetij v težavah, za katera ocenjujejo, da je vsaj del njihove dejavnosti tržno dovolj perspektiven, da bodo posojila lahko vrnila. V tem okviru Svet Banke Slovenije pričakuje, da se bodo banke v primerih izpostavljenosti do istega komitenta samostojno, ali v okviru Združenja bank Slovenije, hitro dogovorile o najboljšem možnem načinu usklajene skupne podpore.

2) Svet Banke Slovenije je obravnaval Pregled finančnih računov Slovenije 2006-2011. Pregled bo skupaj s podrobnimi podatki po institucionalnih sektorjih in finančnih instrumentih, metodologijo in procesom njihove sestave objavljen v letni statistični publikaciji Finančni računi Slovenije 2006-2011.