Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 30.04.2012
1) Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel spremembo Sklepa o poročanju podružnic bank držav članic, ki bo objavljena v Uradnem listu RS.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja. Najpomembnejše ugotovitve so:
Kazalniki aktivnosti v prvem letošnjem četrtletju kažejo na zmanjšanje BDP. Šibka aktivnost v evrskem območju vpliva na tekoče zmanjševanje proizvodnje v predelovalnih dejavnosti, zaradi upadanja kupne moči in povečane previdnosti potrošnikov pa se znižujejo tudi prihodki v mnogih segmentih storitev. V gradbeništvu je v zadnjih šestih mesecih pozitivna tekoča rast, ki pa se zadržuje na zelo nizkih ravneh. Zaupanje v gospodarstvu se je aprila še zmanjšalo, še posebej zaupanje potrošnikov. Gibanja na trgu dela so zaenkrat ugodna, vendar tveganje povečevanja brezposelnosti ostaja visoko, kar kaže na nujnost prilagajanja stroškov del, skladno z gibanjem produktivnosti.
Banka Slovenije podpira ukrepe, ki bodo na vzdržen način omogočili uravnovešenje javnih financ. S fiskalno konsolidacijo, kljub neugodnim gospodarskim razmeram ni več mogoče odlašati, saj so od zagotovitve vzdržnih razmer za financiranje javnega sektorja odvisni pogoji financiranja celotnega gospodarstva. Načrtovani obseg fiskalne konsolidacije v predlogih Vlade za leto 2012 ustreza usmeritvi za čimprejšnje znižanje primanjkljaja pod 3 % BDP. Pri tem si morajo vsi socialni partnerji prizadevati za iskanje rešitev, ki bodo predmet širšega družbenega soglasja pri porazdelitvi bremen. Poleg prioritetne usmeritve na zmanjšanje javne porabe, bi bilo smiselno razmisliti tudi o možnih ukrepih na strani javnofinančnih prihodkov. Za dolgoročno vzdržnost je nujna pokojninska reforma. Konsolidacija javnih financ sicer na kratki rok na gospodarsko aktivnost deluje zaviralno, vendar bodo pozitivni učinki na srednji rok omogočili močnejši razvoj zasebnega sektorja in višjo potencialno gospodarsko rast.
Inflacija se je na začetku leta povišala zaradi enkratnih učinkov in novega velikega porasta cen energentov. Letos naj bi se gibala na ravni nekoliko nad 2 %. Nizko domače povpraševanje zavira rast cen storitev in industrijskih proizvodov brez energentov. Dvig nadzorovanih in delno nadzorovanih cen v sektorjih z nižjo stopnjo konkurence lahko prehodno vpliva tudi na rast cen.