Sporočilo za javnost - Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2017 in informacija o poslovanju bank v 2016

Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivi Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2017 in Mesečna informacija o poslovanju bank v decembru 2016.

1. Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2017

Globalna gospodarska aktivnost je bila na začetku letošnjega leta spodbudna ne glede na povečane politične negotovosti. Tudi Svetovni gospodarski forum v ocenah letošnjih globalnih tveganj ni poudaril tistih, ki bi izhajala iz gospodarstva. Podobno v zadnjih napovedih gospodarske rasti razmišlja tudi Evropska komisija, ki ocenjuje, da so evropska gospodarstva dokaj odporna proti globalnim gospodarskim, političnim in varnostnim izzivom, ki v letu 2016 niso zavrli napovedane gospodarske rasti. Hkrati prvič po slabem desetletju za dveletno obdobje napoveduje pozitivno gospodarsko rast vsem članicam unije, pri čemer naj bi slovensko gospodarstvo dosegalo 3-odstotno rast, kar je za 1,3 odstotne točke več od povprečja evrskega območja.

Slovensko gospodarstvo je v vzponu. Gospodarska klima se je še izboljšala, visoko je tudi zaupanje potrošnikov. Hkrati podjetja v vseh skupinah dejavnosti pričakujejo močno rast povpraševanja v letošnjem prvem četrtletju. Zato pričakujemo nadaljevanje razmeroma visoke gospodarske rasti s konca lanskega leta, ki jo je vsaj po mesečnih kazalnikih aktivnosti zaznamovalo dodatno povišanje zasebne potrošnje. Glede na določene podatke o visoki rasti aktivnosti v določenih segmentih gradbeništva, sklepamo, da se krepijo tudi investicije v stanovanjske in poslovne stavbe. Rast izvoza je proti koncu lanskega leta ostala solidna, viri rasti povpraševanja pa so bili geografsko močno razpršeni. Hkrati rast industrijske proizvodnje ostaja med najvišjimi v evrskem območju. Decembra je z 10,2 % evrsko povprečje presegla za več kot 8 odstotnih točk.

Gospodarska rast je po začetnem odboju iz krize izrazito delovno intenzivna, zato je rast produktivnosti dela nizka, kar ob nujnem ohranjanju zunanje konkurenčnosti zavira konvergenco v dohodkih k evrskemu povprečju. Rast zaposlenosti je lani močno presegla pričakovanja. Število delovno aktivnih, brez samozaposlenih kmetov, je bilo decembra medletno večje za več kot 3 %. Hkrati se brezposelnost še naprej pospešeno znižuje. Januarja letos je bila medletno nižja za dobrih 12 %. Kljub temu je bilo registrirano brezposelnih še vedno več kot 100.000 oseb, kar za zdaj še zavira rast plač v zasebnem sektorju. Medletna rast nominalne bruto plače v zasebnem sektorju je bila lani 1,7-odstotna, kar ne odstopa bistveno od nominalne rasti produktivnosti dela v gospodarstvu in za zdaj ne slabša stroškovne konkurenčnosti. 
V trenutni fazi gospodarske rasti je rast produktivnosti precej nižja kot pred letom 2008. Nadaljevanje nizke rasti produktivnosti bi lahko v prihodnje zavrlo gospodarsko rast, če se bosta zaradi zmanjševanja brezposelnosti zviševala rast plač in zniževala rast zaposlovanja. Za doseganje visokih stopenj gospodarske rasti tudi na daljši rok se bo tako morala izboljšati njena struktura, tudi prek investicij. S problematiko nizke rasti produktivnosti se sicer sooča tudi evrsko območje, vendar iz izhodišča višje ekonomske razvitosti.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je lani od januarja do novembra precej zmanjšal. Znašal je 510 mio EUR, kar je bilo medletno manj za skoraj 300 mio EUR. Zmanjševanje primanjkljaja v veliki meri poteka prek rasti davčnih prihodkov, ki jo poganjajo ugodne gospodarske razmere, posebej na trgu dela. Od konca leta 2015 se postopno sproščajo varčevalni ukrepi pri stroških dela v javnem sektorju, nekoliko so se zvišale tudi pokojnine in nekateri socialni transferji. Letos pričakujemo, da bodo k rasti BDP pozitivno prispevale tudi investicije države. Glede na trenutne dobre gospodarske razmere in zadnje napovedi Evropske komisije bi bila lahko rast davčnih prihodkov višja od načrtovanih v veljavnem državnem proračunu, kar pa ne sme voditi v dodatno poviševanje izdatkov, temveč mora biti usmerjeno v hitrejše izboljševanje javnofinančnega položaja države. 

Evropska komisija ocenjuje, da naj bi se, po njihovih podatkih, slovensko gospodarstvo že v letu 2017 začelo pregrevati. S tem bi se začel povečevati strukturni primanjkljaj države, vendar številni makroekonomski kazalniki za zdaj pregrevanja ne potrjujejo. Osnovna inflacija in rast plač v zasebnem sektorju namreč ostajata nizka, rast bančnih posojil zasebnemu sektorju je šibka, nizek je delež investicij v BDP. Hkrati se kljub rasti zasebne potrošnje in investiranja ohranja visok presežek na tekočem računu plačilne bilance. Ta je v letu 2016 znašal kar 6,8 % BDP.

Januarski odboj inflacije na 1,5 % je bil predvsem posledica medletno višjih cen nafte, medtem ko domači dejavniki rasti cen za zdaj ostajajo razmeroma šibki. Čeprav je bila medletna rast cen, merjena s HICP, januarja najvišja v zadnjih treh letih, je ostala pod evrskim povprečjem, ki je znašalo kar 1,8 %. Če bi bile cene nafte januarja medletno nespremenjene, bi bila inflacija v Sloveniji nižja za slabo odstotno točko. Povečal se je prispevek cen hrane, predvsem zaradi nadaljevanja visoke rasti cen nepredelane hrane. Znižal pa se je prispevek cen storitev in še povečalo zniževanje cen industrijskih proizvodov brez energentov. Osnovna inflacija je tako še naprej nizka in celo nižja kot sredi lanskega leta. Merjena brez cen energentov je ostala januarja v primerjavi z decembrom nespremenjena, 0,7-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v povprečju evrskega območja.

2. Mesečna informacija o poslovanju bank, februar 2017

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je decembra povečala za 398 mio EUR, na 37 mrd EUR. Zaradi tega porasta se je krčenje bilančne vsote v letu 2016 zmanjšalo na samo še 0,9%. Na naložbeni strani so se močno povečala posojila nebančnemu sektorju, na strani financiranja pa vloge nebančnega sektorja in obveznosti do Evrosistema.

Posojila nebančnemu sektorju so bila decembra višja za 830 mio EUR, kar je privedlo do obrata v medletni dinamiki, ki je po dolgem času postala pozitivna. Povečanje posojil je bilo decembra prisotno pri vseh sektorjih, z izjemo sektorja tujcev. Pri posojilih državi, ki je zapadlost obveznice DUTB delno poplačala s posojili pri petih bankah, gre za enkraten učinek na kreditno rast, medtem ko pri nefinančnih podjetjih še ni mogoče zagotovo oceniti, ali je v kreditni dinamiki prišlo do trajnega izboljšanja. Z decembrskim prirastom v višini slabih 400 mio EUR so bila posojila podjetjem decembra le še za 1% nižja kot leto prej. Trend rasti posojil gospodinjstvom se je krepil skozi celotno leto 2016 in je po podatkih iz bilanc bank višji kot obseg posojil podjetjem že drugo leto zapored. Njihov obseg je bil decembra medletno višji za 4,6%, predvsem zaradi stabilne rasti stanovanjskih posojil in pospešene rasti potrošniških posojil. Slednja so v zadnji četrtini leta s 7,3% rastjo že prehitela rast stanovanjskih posojil. 

Vloge nebančnega sektorja, še zlasti vloge gospodinjstev, so v letu 2016 še okrepile svojo vlogo najpomembnejšega vira financiranja. Te so se lani povečale za 6,7% oziroma za 1.036 mio EUR, kar je največ po letu 2008. Porast vlog je bil vpoglednega značaja, pri čemer so se zaradi izredno nizkih depozitnih obrestnih mer zmanjšale tako kratkoročne kot dolgoročne vloge. Obseg vpoglednih vlog je konec leta 2016 predstavljal 65% vseh vlog gospodinjstev.

Ob zmanjšanem obsegu poslovanja in nižjih obrestnih merah glede na leto 2015 se je bruto dohodek bank v letu 2016 zmanjšal za 2,6%, vendar so zaradi primerjalno nižjih stroškov oslabitev in rezervacij leto zaključile z bistveno večjim dobičkom, po nerevidiranih podatkih. Negativna rast neto obresti je konec leta znašala 10%, obrestna marža se je po dveh letih znižala pod 2%. 

Stroški dela v celotnih operativnih stroških rastejo, kar kaže, da so banke premalo aktivne pri njihovem obvladovanju. Stroški oslabitev in rezervacij so se sicer decembra skoraj podvojili glede na november, a so bili kljub temu za 73% nižji kot leta 2015. Vse banke so v letu 2016 poslovale z dobičkom, ki je skupno pred obdavčitvijo znašal 379 mio EUR, kar je za 221 mio EUR več kot v letu 2015.

Na področju likvidnosti bančnega sistema v začetku 2017 ni bistvenih sprememb in ostaja ugodna.