Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 1.7.2008
1. Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji.
Makroekonomska neravnovesja se od objave zadnjega Poročila o cenovni stabilnosti v aprilu ne zmanjšujejo temveč so se še nekoliko povečala. Opaziti je sekundarne učinke dviga cen na plače. Poleg tega so še dodatni vplivi plačne reforme v javnem sektorju na rast plač. Primanjkljaj domačega varčevanja glede na investicije se kaže v naraščanju negativnega salda tekočega dela plačilne bilance in v naraščanju neto zunanjega dolga. Inflacija ostaja na visoki ravni.
Najnovejši podatki o gospodarskih gibanjih kažejo na povečane inflacijske pritiske iz mednarodnega okolja. Pričakovanja o gibanju tujega povpraševanja ostajajo nespremenjena. Domače povpraševanje se umirja počasneje od pričakovanj, gospodarska rast pa ostaja nad ocenami rasti ponudbenega potenciala. Obstaja tveganje, da bi lahko trajnejše obdobje nizkih obrestnih mer glede na inflacijo spodbudilo rast domačega povpraševanja nad raven, predvideno v osnovni projekciji iz aprilskega Poročila o cenovni stabilnosti. Večja je verjetnost, da bo inflacija višja od tiste v projekciji, medtem ko velja za gospodarsko aktivnosti, da je večja verjetnost, da bo nižja. Negotovosti glede prihodnjih gospodarskih gibanj ostajajo visoke. Zato kazalniki cenovne konkurenčnosti, ki v zadnjem času nakazujejo na precejšnjo realno apreciacijo evra v Sloveniji, opozarjajo na možno povečevanje zaostajanja rasti izvoza za rastjo uvoza.
Značilnosti gospodarskih, finančnih in cenovnih gibanj v svetu usmerjajo pozornost vodilnih centralnih bank v svetu na to, kako ustrezno zmanjšati inflacijska pričakovanja. V območju evra morajo nacionalne ekonomske politike dopolnjevati politiko Evropske centralne banke, da bi ostajala morebitna višja rast cen v posameznih državah v okvirih Maastrichtskega kriterija. Odstopanja od tega kriterija v Sloveniji so znatna. Zaradi sekundarnih učinkov dviga cen na rast plač in ob možnosti, da pride do povezave med dvigom cen in dvigom proizvodnih stroškov in ponovno cen, je za zmanjšanje inflacijskih pričakovanj potrebno ponovno razmisliti o ekonomskih politikah v nacionalni pristojnosti in verjetno tudi kaj spremeniti. Brez tega ne bo mogoče zagotoviti zahtevane cenovne stabilnosti v območju evra.
2. Svet Banke Slovenije se je med drugim seznanil tudi s tekočim poslovanjem bank in dogajanjih na kapitalskih trgih.