Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 3.7.2007
1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji na podlagi izjave dr. Marka Kranjca ugotovil, da bo njegov status združljiv z opravljanjem funkcije guvernerja in člana Sveta Banke Slovenije s 16. julijem 2007. S tem dnem bo dr. Marko Kranjec tudi nastopil guvernersko funkcijo.
2. Junijski podatki o gibanju cen nakazujejo, da na inflacijo v letošnjem letu ne vplivajo samo zunanji dejavniki. To so na primer cene nafte in naftnih derivatov, porast cen hrane v svetu, enkratni učinki uvedbe evra, pa tudi sezonski vplivi. Jasno postaja, da ima tendenca naraščanja cen tudi svoj notranji izvor. Cene izraziteje naraščajo v nemenjalnem sektorju. Storitve so že v preteklih mesecih pomembno vplivale na inflacijo. V junijskem mesečnem porastu cen je njihov prispevek prevladujoč. Na letni ravni se je v harmonizirani junijski letni stopnji potrošniških cen njihov delež dvignil na 42%. Odločujoč vpliv notranjih dejavnikov na tekoče stopnje rasti cen kaže tudi osnovna inflacija (očiščena vplivov energentov in nepredelane hrane), ki se je iz majskih 2,3% junija dvignila na 3%.
3. Stroški dela na enoto proizvodnje kažejo, da postopno izgubljamo relativno konkurenčno prednost, ki smo si jo v evropskem prostoru nabrali v preteklih letih. V zadnjem letu nas prehitevajo nekateri naši najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji v Evropi. Zato so v zvezi s plačami neupravičene zahteve, ki vodijo v poglabljanje relativnega zaostajanja v konkurenčnosti. Usmeritev o zaostajanju rasti plač za rastjo produktivnosti je potrebno dopolniti, tako da naj gibanje stroškov dela na enoto proizvodnje sledi spremembam pri najboljših v Evropi.
Četrtletni podatki kažejo, da javnofinančni primanjkljaj v tem obdobju znaša 2,2% bruto domačega proizvoda. Močna ciklična rast prihodkov ustvarja vtis, da je fiskalna politika stabilizacijska. Primanjkljaj je zaradi visoke gospodarske rasti manjši, kot je bil v enakem obdobju lanskega leta. Tveganje pregrevanja gospodarstva in nadaljevanja inflacijskih pritiskov se stopnjuje. Razlogov za naraščanje inflacije doma ni mogoče odpraviti z denarno politiko ECB.
4. Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o pregledu priprav bank in hranilnic na uvedbo zahtev nove kapitalske ureditve Basel 2. Poleg ocenjevanja organizacije in delovanja projektov je oddelek nadzora bančnega poslovanja preveril tudi stanje aktivnosti bank na področju prvega stebra nove kapitalske ureditve, ki predstavlja aktivnosti za izračun potrebnega minimalnega kapitala. Dodatna pozornost je bila namenjena preverjanju stanja aktivnosti na drugem stebru (upravljanje s tveganji in ocena potrebnega notranja kapitala) ter tretjem stebru nove kapitalske ureditve (razkritja).
Po opravljeni analizi ugotovitev prvega sklopa pregledov je splošna ugotovitev, da se banke zavedajo pomembnosti sprememb, ki jih uvaja nova kapitalska ureditev, zato so sistematično pristopile k načrtovanju in spremljanju priprav ter ob tem upoštevale dobro prakso izvajanja pomembnih projektov in izkušnje, ki so jih pridobile v sklopu lanskoletnega projekta uvedbe evra. Za učinkovitejši nadzor so banke v večini primerov vzpostavile projektni način dela, z aktivno vključenostjo uprav in služb za notranjo revizijo. Za večino bank je mogoče trditi, da so trenutno osredotočene predvsem v realizacijo zahtev prvega stebra nove kapitalske ureditve. Strokovne službe Banke Slovenije menijo, da banke še ne posvečajo potrebne pozornosti zahtevam, ki jih uvajata drugi in tretji steber nove kapitalske ureditve, zato so jih opozorile na omenjeno vrzel in dale ustrezna priporočila. Aktivnosti priprav na uvedbo nove kapitalske ureditve večinoma potekajo skladno z internimi načrti bank. Banka Slovenije bo še naprej nadzirala in usmerjala priprave bank na novo kapitalsko ureditev.