Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 02.03.2006
1. Na današnji seji je Svet Banke Slovenije znižal obrestne mere za ključne instrumente. Za 25 bazičnih točk je znižal obrestno mero za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise na 3,5%, obrestno mero za lombardno posojilo na 4,5% in obrestno mero za začasni odkup vrednostnih papirjev na 3,5%. Za 50 bazičnih točk sta nižji obrestni meri za začasni odkup deviz in začasno prodajo deviz, ki po novem znašata 0,75% oziroma 0,25%. Nespremenjena ostaja obrestna mera za depozit čez noč. Sprememba obrestnih mer odraža nominalno konvergenco pred vstopom v evroobmočje. Sprememba obrestnih mer bo stopila v veljavo jutri, 3. marca 2006.
Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je denarna politika ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tekoča gibanja inflacije in inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne stabilnosti cen. S ponovnim zvišanjem ključne obrestne mere ECB se nadaljuje konvergenca nominalnih obrestnih mer. Z januarskim dvigom referenčne vrednosti konvergenčnega merila stabilnosti cen na 2,6% in februarskim znižanjem 12 mesečne povprečne medletne stopnje rasti harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin na raven 2,4%, Slovenija še naprej izpolnjuje kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra.
Izpolnjevanje konvergenčnih meril ostaja še naprej vzdržno, saj so ohranjena osnovna makroekonomska ravnovesja. Po predhodnih podatkih se je stanje javnih financ v lanskem letu izboljšalo, primanjkljaj proračuna RS pa je ostal na ravni 1,4% ocenjenega BDP. Še naprej ostaja vzdržno tudi zunanje ravnovesje. Primanjkljaj tekočega računa je znašal po začasnih podatkih lani 0,9% ocenjenega BDP in je bil manjši od pričakovanega.
Zadnje ocene kažejo, da bi lahko gospodarska rast v Sloveniji v zadnjem četrtletju lanskega leta znašala nad 4%. Še naprej naj bi se zmanjševal visok pozitiven prispevek menjave s tujino iz prvih treh četrtletij, ki pa naj bi kljub temu ostal občuten. V zadnjem četrtletju naj bi se nekoliko povečalo trošenje gospodinjstev, pričakovanja potrošnikov pa ostajajo optimistična tudi v prihodnje. Čeprav je prišlo ob koncu lanskega leta, zaradi spremenjene časovne dinamike izplačil trinajstih plač, do večjih mesečnih nihanj, ostaja rast bruto plač še naprej relativno nizka in je v povprečju lanskega leta znašala 4,9%. Pri tem je bila najhitrejša rast plač v dejavnostih oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Uspešno poslovanje podjetij v teh dejavnostih in nadpovprečno visoka rast plač kažeta, da je raven cen njihovih proizvodov in storitev ustrezna, dodatni pritiski na njihovo zviševanje pa neupravičeni.
2. Svet Banke Slovenije bo z donacijo sofinanciral aktivnosti Zveze potrošnikov v pripravah na prevzem evra v višini 5.280.000,00 tolarjev. V okviru teh aktivnosti Banka Slovenije podpira vzpostavljanje potrošnikovega Evrofona, in sicer kot enotno komunikacijsko točko na nacionalni ravni, kamor bodo lahko potrošniki javljali zaznave pri podražitvah posameznih proizvodov in storitev, ki bi bili posledica uvedbe evra.